Rod
ki je razširjen v mediteranskih deželah, ena vrsta raste tudi v Etiopiji. Za
vse pripadnike rodu je značilna prilagojenost neugodnim pogojem, kamor sam
štejem: močno sonce, sušo poleti , slaba tla. Torej rastline tega rodu rastejo
na slabih tleh, ki se lahko poleti izsušijo. Vsi predstavniki potrebujejo
veliko(in s tem mislim res veliko) sonca. Idealna rastlina, ki raste brez
vsakih problemov in je lepa v socvetju, cvetovih, plodovih in listju.
Ker
razmnoževanje velja za vse acanthus-e ga bom opisal pred opisom vrsti .
1. SETEV SEMENA TAKOJ
KO SEME DOZORI. Na Ta način dobimo močne rastline ki uspešno klubujejo
neugodnim rastlim pogojem. Seme se pred sajenjem ne sme presušiti, po setvi
postavimo posode na mesto v senci in skrbimo za ustrezno vlago. Pozimi ga
zaščitimo pred nizkimi temperaturami in spomladi bomo že lahko občudovali mlade
sejančke.
2. DELITEV STARIH
RASTLIN, ki prinese večje sadike . Slaba stran je da iz
ene sadike ne dobimo
veliko novih rastlin, res pa je da so te večje in jih lahko takoj sadimo na
stalno mesto.
3. KORENINSKI
POTAKNJENCI kjer uporabljamo dele korenin,
ki smo jih razrezali na 5-7 cm dolge končke. Pazimo na pravilno
orientacijo potaknjencev. Iz ene sadike lahko dobimo veliko število
novih rastlin, ki pa jih je treba v začetku gojiti v lončku.
Z
zadnjima dvema načinoma razmnožujemo tudi sorte saj le tako ohranijo svoje
značilnosti.
Acanthus mollis , je najbolj uporabljena vrsta v
hortikulturi. Rodovno ime prihaja iz stare grščine acantha= trnasti po trnih na
venčnih listih in latinske besede mollis
=gladek po listih ki so gladki .
V
višino zraste do 180 cm(brez socvetij 80
cm) in v širino 150 cm. V Grčiji so liste te rastline klesali na korinske
stebre kot okras. Cveti v klasastem socvetju ki je pri odraslih rastlinah
visoko tudi 180 cm. Cvetovi so dekorativni belo lila barve in na enem socvetju
jih je lahko preko 100. Oprašujejo jih čebele in čmrlji, ki so morajo dobro
potruditi, da pridejo do sladkega nektarja ki je skrit v notranjosti cvetne ustne.
Acanthus mollis ´TASMANIAN ANGEL´ je pisanolistna sorta in moram
priznati, da je to edini akant, ki mi ni rastel. Sadika je propadla takoj po
saditvi, čeprav je imel pravilno mesto.
Acanthus mollis ´RUE
LEDAN´ belocvetoči akant
Acanthus mollis ´HOLLARD S GOLD ´
pri katerem so listi rumeni
Acanthus hyb.
´WHITEWATER´ je
najnovejša sorta, ki pa je prišla na tržišče šele letos in še to samo v
Ameriki. Po podatkih in slikah, bo postala zelo priljubljena tudi pri nas.
Poleg
zgoraj opisanega akantusa v vrtnarstvu najdemo še:
Acanthus spinosus,
ki prihaja iz J Mediterana. Listi so globoko narezani , trnati
in
srebrno zelene barve. Na listnem robu so
bodice, ki ščitijo rastlino pred kozami in ovcami, na vrtu pa pred preveč
radovednimi prsti. Zraste v višino do 150 cm(brez socvetja 60 cm) in v širino
80 cm. Pri meni v vrtu ta vrsta cveti malo hitreje kot Acanthus mollis. Največja
dekorativna vrednost rastline je v listih in manj v socvetju. Ostale zahteve
glede rastišča, razmnoževanja so enake
kot pri zgoraj opisani vrsti. Tudi
liste te vrste so uporabljali v kiparstvu, še posebej priljubljen je bil ta
motiv v času Bizanca.
Acanthus hirsutus ki raste v Turčiji. Vrstno ime
hirsutus pomeni kosmat, dlakav .Vrsta je še bolj prilagojena na suha vroča
rastišča. Je po rasti manjši od prej opisanih vrst in zraste v višino in širino
do 40 cm. Ima zanimivo zgrajeno socvetje in manjše cvetove. Sam ga imam
posajenega na gredi ki je obrnjena na jug in je
na eni strani omejena z zidom na drugi pa s asfaltom. Rastlina lepo
raste in je tudi zimsko soljenje ne škoduje.
Acanthus dioscoridis ki prihaja iz Turčije Libanona, S . Iraka, Z Iran;socvetja in cvetovi so zelo lepi in
spada med lepše akantuse, ki cvetijo v vrtu. Na žalost ni tako odporen na nizke
temperature ,vendar v zadnjih 10 letih, kar je posajen ni doživel zimskih
poškodb
Acanthus sennii,
po katerem smo spraševali v uganki. Rastlina ni prezimna v
našem okolju,
pravzaprav jo še nisem razmnožil, da bi dobil sadiko, ki bi jo lahko testiral. Po
meni dostopnih podatkih lahko pozimi pomrzne do tal in spomladi na novo odžene.
Je najbolj nenavadni predstavnik rodu in ima tudi najbolj izolirano rastišče .
Če ostali akanti rastejo ob Sredozemlju in Aziji je ta edini predstavnik rodu,
ki raste v Afriki, natančneje v Etiopiji in Somaliji. Zaradi drevesaste razrasti,
ga domačini uporabljajo kot nestriženo živo mejo. V hortikulturi je redek, saj
je razmnoževanje počasno in dolgotrajno. Moj primerek bo šele letos dovolj
močan, da ga bom lahko razmnožil.
Da akantus ni le nezahtevna rastlina, vam lahko potrdi vsak, ki
ga je posadil na
dobro mesto. Rastline rastejo in se širijo brez vsakih
problemov. V zadnjih dveh milih zimah sem opazil tudi sejančke, ki so rastli v
bližini sadik. V nekaterih državah je rod uvrščen med invazivne rastline, kako
se bo obnašal pri nas z ozirom na spremembe klime(tople zime), pa bomo še videli.
Še
na en problem pri tej rastlini moram opozoriti. Če ga želimo odstraniti ali presaditi, bo
ponovno zrastel iz korenin. Sam imam ime za takšno skupino rastlin. Imenujem
jih skupina enkrat v vrt in nikoli
več ven. Pa ni samo akant v tej skupini tu
so tudi bambusi, nekatere tradeskancije, mazus, Houtunia…
Ob
pravilni izbiri mesta in lege nam bo akant
nudil veliko vrtnega veselja v različnih letnih časih. Morda bo prav
zaradi trpežnosti in lepote postal naša priljubljena rastlina. In kot se pri
priljubljenih rastlinah dogaja, bomo na
temne plati vzgoje pozabili. Moja ocena
VV (vrtna vrednost) 4/5.
Gorazd
Mauer