Acanthus

Rod ki je razširjen v mediteranskih deželah, ena vrsta raste tudi v Etiopiji. Za vse pripadnike rodu je značilna prilagojenost neugodnim pogojem, kamor sam štejem: močno sonce, sušo poleti , slaba tla. Torej rastline tega rodu rastejo na slabih tleh, ki se lahko poleti izsušijo. Vsi predstavniki potrebujejo veliko(in s tem mislim res veliko) sonca. Idealna rastlina, ki raste brez vsakih problemov in je lepa v socvetju, cvetovih, plodovih in listju.

Ker razmnoževanje velja za vse acanthus-e ga bom opisal pred opisom vrsti .

1. SETEV SEMENA TAKOJ KO SEME DOZORI. Na Ta način dobimo močne rastline ki uspešno klubujejo neugodnim rastlim pogojem. Seme se pred sajenjem ne sme presušiti, po setvi postavimo posode na mesto v senci in skrbimo za ustrezno vlago. Pozimi ga zaščitimo pred nizkimi temperaturami in spomladi bomo že lahko občudovali mlade sejančke.

2. DELITEV STARIH RASTLIN, ki prinese večje sadike . Slaba stran je da iz

ene sadike ne dobimo veliko novih rastlin, res pa je da so te večje in jih lahko takoj sadimo na stalno mesto.

3. KORENINSKI POTAKNJENCI kjer uporabljamo dele korenin,  ki smo jih razrezali na 5-7 cm dolge končke. Pazimo na pravilno orientacijo  potaknjencev.  Iz ene sadike lahko dobimo veliko število novih rastlin, ki pa jih je treba v začetku gojiti v lončku. 

Z zadnjima dvema načinoma razmnožujemo tudi sorte saj le tako ohranijo svoje značilnosti.

Acanthus mollis , je najbolj uporabljena vrsta v hortikulturi. Rodovno ime prihaja iz stare grščine acantha= trnasti po trnih na venčnih listih  in latinske besede mollis =gladek po listih ki so gladki .

V višino zraste do  180 cm(brez socvetij 80 cm) in v širino 150 cm. V Grčiji so liste te rastline klesali na korinske stebre kot okras. Cveti v klasastem socvetju ki je pri odraslih rastlinah visoko tudi 180 cm. Cvetovi so dekorativni belo lila barve in na enem socvetju jih je lahko preko 100. Oprašujejo jih čebele in čmrlji, ki so morajo dobro potruditi, da pridejo do sladkega nektarja ki je skrit v notranjosti cvetne ustne.

 Acanthus mollis  ´TASMANIAN ANGEL´ je pisanolistna sorta in moram priznati, da je to edini akant, ki mi ni rastel. Sadika je propadla takoj po saditvi, čeprav je imel pravilno mesto.

Acanthus mollis ´RUE LEDAN´  belocvetoči akant

Acanthus mollis  ´HOLLARD S GOLD ´ pri katerem so listi rumeni

Acanthus hyb. ´WHITEWATER´ je najnovejša sorta, ki pa je prišla na tržišče šele letos in še to samo v Ameriki. Po podatkih in slikah, bo postala zelo priljubljena tudi pri nas.

Poleg zgoraj opisanega akantusa v vrtnarstvu najdemo še:

Acanthus spinosus,  ki prihaja iz J Mediterana. Listi so globoko narezani , trnati

in srebrno zelene barve.  Na listnem robu so bodice, ki ščitijo rastlino pred kozami in ovcami, na vrtu pa pred preveč radovednimi prsti. Zraste v višino do 150 cm(brez socvetja 60 cm) in v širino 80 cm. Pri meni v vrtu ta vrsta cveti malo hitreje kot Acanthus mollis. Največja dekorativna vrednost rastline je v listih in manj v socvetju. Ostale zahteve glede rastišča, razmnoževanja  so enake kot pri zgoraj opisani vrsti.   Tudi liste te vrste so uporabljali v kiparstvu, še posebej priljubljen je bil ta motiv v času Bizanca.  

Acanthus hirsutus ki raste v Turčiji. Vrstno ime hirsutus pomeni kosmat, dlakav .Vrsta je še bolj prilagojena na suha vroča rastišča. Je po rasti manjši od prej opisanih vrst in zraste v višino in širino do 40 cm. Ima zanimivo zgrajeno socvetje in manjše cvetove. Sam ga imam posajenega na gredi ki je obrnjena na jug in je  na eni strani omejena z zidom na drugi pa s asfaltom. Rastlina lepo raste in je tudi zimsko soljenje ne škoduje.

Acanthus dioscoridis ki prihaja iz Turčije  Libanona, S . Iraka, Z  Iran;socvetja in cvetovi so zelo lepi in spada med lepše akantuse, ki cvetijo v vrtu. Na žalost ni tako odporen na nizke temperature ,vendar v zadnjih 10 letih, kar je posajen ni doživel zimskih poškodb

Acanthus sennii,  po katerem smo spraševali v uganki. Rastlina ni prezimna v

našem okolju, pravzaprav jo še nisem razmnožil, da bi dobil sadiko, ki bi jo lahko testiral. Po meni dostopnih podatkih lahko pozimi pomrzne do tal in spomladi na novo odžene. Je najbolj nenavadni predstavnik rodu in ima tudi najbolj izolirano rastišče . Če ostali akanti rastejo ob Sredozemlju in Aziji je ta edini predstavnik rodu, ki raste v Afriki, natančneje v Etiopiji in Somaliji. Zaradi drevesaste razrasti, ga domačini uporabljajo kot nestriženo živo mejo. V hortikulturi je redek, saj je razmnoževanje počasno in dolgotrajno. Moj primerek bo šele letos dovolj močan, da ga bom lahko razmnožil.

Da  akantus ni le  nezahtevna rastlina, vam lahko potrdi vsak, ki ga je posadil na

dobro mesto. Rastline rastejo in se širijo brez vsakih problemov. V zadnjih dveh milih zimah sem opazil tudi sejančke, ki so rastli v bližini sadik. V nekaterih državah je rod uvrščen med invazivne rastline, kako se bo obnašal pri nas z ozirom na spremembe klime(tople zime),  pa bomo še videli.

Še na en problem pri tej rastlini moram opozoriti. Če  ga želimo odstraniti ali presaditi, bo ponovno zrastel iz korenin. Sam imam ime za takšno skupino rastlin. Imenujem jih skupina enkrat v vrt in nikoli več ven. Pa ni samo akant v tej skupini tu so tudi bambusi, nekatere tradeskancije, mazus, Houtunia…

Ob pravilni izbiri mesta in lege nam bo akant  nudil veliko vrtnega veselja v različnih letnih časih. Morda bo prav zaradi trpežnosti in lepote postal naša priljubljena rastlina. In kot se pri priljubljenih rastlinah  dogaja, bomo na temne plati vzgoje pozabili. Moja ocena  VV (vrtna vrednost) 4/5.

Gorazd Mauer

Comments