Domorodne proti tujerodnim rastlinam - Mit ali resnica o ogroženosti

Ta članek se nanaša na članek, ki sem ga že objavil na strani  pod naslovom 'Sajenje redkih rastlin DA ali NE - Vprašanja o ustreznosti konvencij in zaščiti rastlin'. V članku sem v 10. točkah opisal probleme pri vnosu in pridobivanju rastlin, gojenju in razmnoževanju rastlin in Cites konvenciji (konvencijah).


Na mesto stare ženice si predstavljajte sebe (običajno naše strani prebirajo rastlinoljubci in ljubitelji vrtov) ali pa vrtnarja, ki z ljubeznijo razmnožuje in deli (prodaja) svoje težko vzgojene rastline.




Ideja, da so tujerodne rastline škodljive in nevarne, ker uničujejo ekosisteme in vplivajo na avtohtone vrste, se širi tudi pri nas. Ob iskanju po slovenskih spletnih straneh (iskalni pojem: 'Tujerodne rastline') nam najpopularnejši iskalnik vrne okoli 8300 zadetkov. Večina zadetkov je seveda o tem, da so tujerodne rastline škodljive in nevarne. Nasprotnih mnenj, da te rastline pravzaprav nadomeščajo in zasedajo prostor, ki je bil degradiran, pravzaprav ni. Da so tako imenovane tujerodne rastline škodljive ali pa potencijalno nevarne se stinja javnost, stroka in industrija.

Podophylum


Rastlina s poreklom iz Kitajske. Spada zaradi ogroženosti na Cites seznam zaščitenih kitajskih rastlin. V vrtu se dobro počuti in se sama razmnožuje. Sam bi jo opredelil kot rastlino, ki je našla svoje mesto in se dobro počuti v evropski klimi. Prepričan sem, da je tudi to ohranjanje ogrožene vrste in njene številčnosti in genske diverzitete.

Na vprašanje, kaj je tujerodna rastlina enostavnega in preprostega odgovora ni. Tudi kako dolgo se rastlina obravnava kot tujerodna je stvar vsakega posameznika in ekoloških trendov. Desetletje, tisočletje od zadnje ledene dobe ali od jure? Morda pa lahko tujerodne rastline ločimo po prostoru npr. iz sosednjega travnika, pokrajine, države ali celine? Ali pa jih bomo ločili ali so koristne uporabne za človeka (če so uporabne rastline, ni nevarnosti saj imajo svojo, posvečeno vlogo v prehrani) ali jih lahko zatiramo s pripravki (če jih lahko, niso tako nevarne, če pa pripravka še ni na tržišču, pa so poleg tujerodnosti še invaziivne rastline).


Križanec teloha, ki naravno ne raste v Sloveniji. Nastal z križanjem različnih vrst iz različnih delov Evrope. Domovina je gojiteljski vrt in kot tak je povsod tujerodna rastlina. Ker se širi s semenom, ga je v posameznih vrtovih veliko. Možna invazivna rastlina.



Citat (s strani http://www.tujerodne-vrste.info): 'Tujerodnih rastlinskih vrst je v Sloveniji nepregledno veliko, sem lahko štejemo večino okrasnih in drugih gojenih rastlin, mnoge plevele … in seveda sodi sem še zelo neznana skupina tujerodnih nižjih rastlin (alg in mahov).' In še naslednji citat s iste strani: 'Večina pri nas invazivnih vrst je bila v naše kraje zanesena namenoma, saj se jih je gojilo ali se jih celo še vedno goji kot okrasne ali uporabne rastline.'

Kot kolikor toliko razumnega pripadnika vrste Homo sapiens (ki je mimogrede pred 70.000 leti invazivno prišla iz Afrike in se invazivno, da ne rečem škodljivo za lokalno floro in favno, naselila v mnogih krajih sveta) me zanima na katerih znanstvenih dognanjih se smatra, da bo neznana skupina tujerodnih nižjih rastlin postala tujerodna in katere so bile prinešene namenoma.



Vrsta (mačka), ki je prišla v Evropo okoli leta 8000 pred našim štetjem, se skriva pod gostim listjem še ene tujerodne rastline, ki je prišla v Evropo iz daljnega vzhoda.



Seveda je takšnih cvetk v javnosti še več. Najboljše, kar lahko naredi posameznik je, da slepo verjame vsemu, kar je napisano, za ostalo pa so tu predpisi, zakoni in odredbe, ki v mojem, vašem, našem imenu urejajo to področje. Če je pri tem kakšna nejasnost ali pa kaj ni dovolj preučeno pa se zapiše: 'Presoja se izvaja tudi za posamezne dele rastlin ali živali, ki se lahko na kakršenkoli način samostojno razmnožujejo.' Najbolj vztrajni, ki gojijo tujerodne rastline pa se morajo ustaviti pred naslednjo stopnico prepovedi, ki se glasi: 'V skladu z Zakonom o ohranjanju narave je naseljevanje rastlin in živali tujerodnih prostoživečih vrst prepovedano. Naselitev se lahko izjemoma dovoli, če se v postopku presoje tveganja za naravo ugotovi, da poseg ne bo ogrozil naravnega ravnovesja ali sestavin biotske raznovrstnosti.' (vir: Zakon o ohranjanju narave (ZON – UPB2, Ur. list št. 96/2004 ).


Po črki zakonov je pri nas dovoljen le beli lokvanj, če pa slučajno živite na območju Nature 2000 (moje iskreno sožalje) si pozorno preberite člen 7 uredbe, ki je na kratko opisan v tekstu.



Skoraj bi pri tem pozabil še na eno pomembno dejstvo. V Sloveniji je 286 območij Nature 2000, ki se razprostirajo na 36% površine. Za ta prostor veljajo določila Uredbe o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000) (Ur. list, RS št. 49, 2004, spremembe: 110/2004, 59/2007, 43/2008, 8/2012), ki v 7. členu določa varstvene usmeritev, med katerimi je tudi usmeritev: “… (5) Na Natura območja se ne vnaša živali in rastlin tujerodnih vrst ter gensko spremenjenih organizmov.” Pravoverni državljani, ki živite na območjih Natura 2000, poslovite se od svojih mačk (tujerodna vrsta živali), papagajev, okrasnih rastlin v vrtovih, ki ste jih prinesli izven svojega območja Nature 2000.

Birokrati v svojem neznanju in nepoznavanju narave in njenih zakonitosti so skupaj s strokovnjaki in 'strokovnjaki' pripeljali do tega, da so tujerodne rastline in njihov vnos nekaj škodljivega in nevarnega za okolje in avtohtone organizme. Zanimiv je tudi del te mantre, ki se pojavlja in pojavlja, da so k širitvi tujerodnih rastlin največ prispevali ljudje in da so bile prinešene namerno. Če potegnem iz vsega napisanega sklep, se ta kratko glasi: 'Tujerodne rastline namerno prenaša človek, so nevarne in škodljive, če to niso pa bodo to postale zato je potrebno to prepovedati in vnos čim bolj otežiti, še najboljše pa onemogočiti.' Za streznitev vseh tistih, ki mislijo da vse to ni res, priporočam v branje zgoraj imenovani zakon in uredbo skupaj s priporočili in podzakonskimi akti.

Pravoverni in zaupljivi državljan, bi moral takoj zahtevati svoje varstvo in zaščito pred vnosom tujerodnih organizmov z državnim preganjanjem in kaznovanjem:
  • vrtnarjev (ki takšne rastline razmnožujejo in prodajajo),
  • gojiteljev mačk (za pse nisem čisto prepričan, da so tujerodni),
  • akvariste,
  • branjevke (vzgajajo in prodajajo ameriške borovnioce in kdo ve kaj še vse),

Na kratko na grmado z njimi in njihovimi izdelki, da ne bodo zastrupljali avtohtonih organizmov in zapeljevali v skušnjavo.

Tujerodne rastline se najpogosteje razraščajo tam, kjer je v prostor posegel človek bodisi z gradnjo, izsuševanjem, kmetovanjem. Zemljišča, ki so neprizadeta, običajno nimajo tujerodnih rastlin ali pa so te prisotne v minimalnem številu.


Tujerodne rastline dajejo nektar našim domačim vrstam. Obe rastlini sta priljubljena paša tudi čebelam.

Znano dejstvo je, da zemljišče, ki ima bogato raznovrstnost rastlin bolje prenaša vremenske neprilike, se hitreje zarašča in je v njem prisotnih več živali. Takšno poraščeno zemljišče je bolj odporno na tujerodne rastline. Cvetoči travnik, ki se kosi 2 ali 3 krat letno je bolj bogat z floro kot travnik, ki je pobrit na 10 cm kot zahtevajo moderni standardi živinoreje. V njem se v boju za obstanek ohranjajo najagresivnejše rastline, rastline, ki ne dohajajo košnje in ne morejo semeniti pa propadajo in naredijo mesto novim, tudi tujerodnim rastlinam. Sam imenujem takšen tip prostora rastlinska puščava. Le-ta ima v sebi le nekaj rastlin, ki jih je potrebno gnojiti in kositi. Ta habitat bi prav lahko poimenoval depilirani travnik.

Drugi primer vidimo ob jarkih, železniških progah, gramoznicah, zapuščenih gradbenih jamah. Uničena zemlja zaradi napačnega posega človeka se spremeni v čudovito cvetoče preproge tujerodnih rastlin npr. pelinolistna žvrklja ali ambrozija (Ambrosia artemisiifolia), deljenolistna rudbekija (Rudbeckia laciniata), topinambur (Helianthus tuberosus), žlezava nedotika (Impatiens glandulifera), dve vrsti dresnika (rod Fallopia), barvilnica (Phytolaca). Med njimi se spreletavajo množice metuljev, os, čmrljev na tleh se oglašajo žabe in plazijo kače. Za vse naštete živali, ki so do

morodni osebki so te tujerodne rastline (ki so celo invazivne) pravi blagor in vir hrane. Prav nič jih ne motijo, celo koristne so zanje, saj so zasedle mesto, kjer težko preživi kakšna druga rastlina. Lahko bi zapisal, da se je zaradi tujerodnih rastlin v tako degradiranih habitatih celo povečala biološka pestrost.
Iskanje virov, ki bi imeli biološko podlago na vsesplošno tezo, da so avtohtone rastline edine prave rastline in da ob srečanju z tujerodnimi izgubijo, sam nisem našel. Kot zanimivost sem našel, da segajo pogrami proti tujerodnim rastlinam vsaj 200 let v preteklost. Že konec leta 1892 so v nemški reviji zapisali da naj se odstranijo rododendroni, ki niso po poreklu iz Nemčije. Bitka proti tujerodnim rastlinam se je nadaljevala in svoj vrhunec dosegla z uradom, ki se je imenoval: Osrednji urad za kartiranje vegetacije nemškega rajha in je deloval pod okriljem Reichkomisarja za utrditev državnosti (Zentralstelle für Vegetationskartierung Deutschen Reiches des in Reichskomissar für die Festigung deutschen Volkstums). V skladu s tedanjo nacionalsocijalistično doktrino je bilo treba popisati vse tujerodne rastline in pripraviti načrt za njihovo uničenje. Samo tradicionalne, gensko čiste nemške rastline imajo pravico, da rastejo na ozemlju naše domovine je bil slogan teh zavzetih popisovalcev. Učinek raznih popisov in nekaj čistk po posameznih pokrajinah in parkih je bil minoren. Le kdo naj prepreči semenu, ki prileti več 100 km daleč z vzhoda, da pade na posvečeno zemljo.

Vse skupaj me kar malo presune, kako malo smo se od tedaj naučili. Definicija: 'Tujerodna rastlinska vrsta je tista, ki jo naseli človek in pred naselitvijo ni bila prisotna na ozemlju Slovenije. Naseljevanje rastlin in živali tujerodnih prostoživečih vrst je prepovedano.' - me kar sumljivo spomni na zgornji odstavek.
Varovanje narave in ekologija ne pomeni konzervacijo habitatov in na njih povezane rastline in živali. Prav tako ne pomeni metrov predpisov, saj se rastline na njih ne ozirajo. Sam razumem varovanje narave v smislu povečevanja raznovrstnosti in pestrosti. Tako z avtohtonimi kot tujerodnimi rastlinami. Varovanje avtohtonih rastlin in njihovih rastišč je ne glede na napisano pri meni še vedno na prvem mestu in tudi velik del mojega vrta je namenjen temu. Sem pa kljub temu razumen človek (Homo sapiens) in mi je dovoljeno da si sam ustvarim zaključke in ugotovitve. Pa čeprav so te včasih nenavadne in ne sledijo najnovejšim trendom v ekologiji in biologiji.


Gorazd Mauer
Vrt Rifnik

Comments