Franklinia alatamaha - franklinija
 Priznam, da je to rastlina za katero sem prvič slišal pred 5-imi leti.
Med brskanjem po internetu sem na strani ameriške vrtnarije kliknil na
redke in nenavadne rastline. Solato (s tem mislim sadike naj mi
vegetarijanci in zelenjadarji oprostijo), ki jo ima vsaka bolje založena
vrtnarija mi ni treba gledati in občudovati, prav tako se izogibam
stranem z enoletnicami. Stran, ki se je odprla in je vsebovala kar nekaj
čudnih in nenavadnih rastlinskih imen (za večino sem slišal prvič) in
po nekaj
klikih sem prišel do črke F. Ob ogledu slike, ki me je takoj
pritegnila, sem na hitro preletel še besedilo. Ob prebiranju, se je
hitro posvetila rdeča lučka ob navedbi temperaturnih con (5-8) in
podatku, da je rastlino izredno težko dobiti. Iskanje po vsemogočnem
medmrežju mi je dalo kopico pomembnih podatkov na kaj je treba paziti
pri sajenju, pH, lega in najpogostejše bolezni. Radovednost je bila
potešena, lovski nagon pa nikakor ni mogel preboleti, da rastlina v
tistem trenutku ni bila na
prodaj nikjer v Evropi. Računalnik sem pozno zvečer ugasnil z grenkim
spoznanjem o trpeči vrtnarski dušici, ki ji kruti svet ne privošči
najlepše rastline. Jutranja kavica in zdravilo za pljuča, ki sem si ju
privoščil na klopci, ščebet ptičkov in jutranja rosa so vplivali name
tako, da sem videl franklinijo kako raste in cveti na vrtu.
Naslednje dneve sem preživel za ekranom kot kakšen računalniški
odvisnež, preiskal sem virtualno polovico vrtnarij, ki jih odlikuje
kvaliteta in vzgoja posebnosti. Telefoni so zvonili in še dobro, da
imam, kar nekaj poznanih ljudi, ki so to rastlino iskali zame. Dnevi so
minevali, upanje je počasi zamiralo. Večerni klic iz Holandije pa je vse
to postavil na glavo. Na kratko povzeto sem zvedel, da so rastlino
našli, da je na prodaj in da naj se takoj odločim ali jo bom imel ali
ne. Le še
malenkost, ki me je močno begala in se je nanašala na stvar, ki jo
pravi ljubitelj prezre ali pa nanjo kar pozabi – cena. Malenkost mi je
zatrdil glas iz Holandije, zate je drugače, ti imaš ceno, ki velja za
nas. Njihov izraz 'boskoop price' in sadika je bila moja. O logističnih
problemih prevoza, carini… ne bi izgubljal besed, važno je bilo le, da
je bila sadika doma.
Nekajdnevno prenašanje sadike po različnih delih vrta, ocenjevanje
primernosti lokacije (te težave poznajo vsi ljubitelji rastlin) in
končno saditev na stalno mesto. Iz lastnih izkušenj vem, da je potrebno
rastlino pustiti pri miru, ne pa jo varovati pred vsem kar leze in gre,
jo zalivati in varovati, kot nedonošenčka zato tudi tej rastlini nisem
posvečal pretirane oskrbe.
Rastlinica je rasla, ali če bi povedal v vrtnarskem klenem jeziku: je
nekako preživela do jeseni in prvo jesen sem bil prijetno presenečen nad
bogato barvo listja. Še v začetku zime (sredi decembra) sem okoli
namestil bambus palice kot zaščito pred srnjadjo in prepustil rastlino
nizkim temperaturam, soncu in vetru.
Naslednjo pomlad sem med spomladanskim obhodom po vrtu (ugotavljanje
kaj je preživelo, kaj je sneg polomil, kje že raste plevel in kaj je
potrebno presaditi,…) ugotovil, da je sadika nepoškodovana in da bo
kmalu pričela rasti. Po lastni teoriji, da je najtežje obdobje za
rastlino prvo leto in zima in če to preživi, bo rasla brez težav naprej
je pognala nove brste in liste.
Naslednje dve leti sem občudoval čudovito jesensko obarvanost listja
in spreminjanje barve od zelene preko oranžne, rdeče do temno vijolične.
Da je potrpežljivost božja mast in glavna odlika ljubitelja rastlin se
je pokazalo v letošnjem letu. Že sredi poletja sem med zelenimi listi
opazil 2 (cela dva) cvetna popka, ki sta rasla in rasla, ter se jeseni
odprla v snežno beli barvi. Ker so se tudi listi obarvali v temno rdečo
barvo, sta cvetova toliko bolj izstopala. Danes ko to pišem 2. december
je rastlina še vedno odeta v temno rdeče liste, ki čakajo na sneg.
Nekaj podatkov o rastlini:
Družina: čajevk (Theacea)
Temperaturno območje (cona): 5-8
V naravi izumrla, zadnji zabeleženi primerek najden 1803 leta
Vse rastoče rastline vzgojene s semena nabranega leta 1772 iz katerega
je zraslo 5 sejancev. Dva sejanca sta bila posajena v Berthamov vrt
(Arnold arboretum).
Višina: 4-7 m
Širina: 3-4 m
Podatki o višini in širini veljajo za rastlino v odličnih pogojih, v
vrtovih je rastlina manjša in ožja, pa tudi življenjska doba je krajša
od 30-40 let.
Zahteva sončno odcedno rastišče. Sam sem jo sadil na nabrežino, kjer
je zaščitena pred zimskim vetrom. Pozimi ne mara stoječe vode pri
koreninah. Zemlja naj bo kisla med pH 5 in 6. Nekateri viri navajajo, da
v poletju nasujemo okoli rastline pokošeno travo ali lubje in s tem
preprečimo izhlapevanje vlage iz tal v sušnih mesecih. Ker je potrebno v
naši klimi to pozimi odstraniti, se te metode ne poslužujem. Dodatna
nevarnost je možnost okužbe s fitoftoro saj je rastlina nanjo zelo občutljiva.
|