Kadarkoli se odpravim v tujino  sem znova presenečen. Ne samo nad njihovo kulturo (ceste, strpnost, urejenost okolice hiš prijaznost,.) in odprtostjo.Z nakupom mislim predvsem obiske in nabavo rastlin v Nemčiji, Avstriji, Belgiji in Nizozemski .

 Morda bokdo rekel, da so lepe in poceni rastline tudi v Madžarski , a me komercijalne rastline( vzgojene v 1000 primerkov) ne zanimajo. Za njihovo nabavo se raje odpeljem v kakšen veliki vrtni center( z lepim vhodom)  ali pa kakšno vrtnarijo v naši prestolnici in jih nabavim skupaj z vonjem po paprikašu .
  Obiske  načrtujem kar precej časa, seznam kaj je treba videti in kupiti prav tako. Elektronska pisma romajo na naslove vrtnarij in v njih želje, da naj se rastline, ki so v katalogu pripravijo do obiska. Da so katalogi eno, realnost v vrtnariji pa nekaj povsem drugega, mi je bilo jasno že iz časa prvega obiska vrtnarske meke (Holandije) pred 23. leti( o tem kako smo tedaj vozili preko meje rastline si zasluži poseben članek v rubriki Iznajdljivost ne pozna meja )

Nakup rastlin in njihovo dostopnost sem si praktično razdelil na nekaj predalčkov:

• a) Rastlina je v katalogu in je dostopna za nakup.
• b) Rastlina je v katalogu in je na voljo občasno. Pri tej kategoriji velja star pregovor: 'Kdor prvi pride prvi melje'.
• c) Rastlina je v katalogu, a jo vzgaja druga vrtnarija. Ponudba v katalogih z 4000 različnih rastlin je lep primer tega.
• d) Rastlina ni v katalogu, a je na voljo v vrtnariji. V tem primeru gre za količinsko omejeno število rastlin (lahko tudi samo eno ali dve), ali pa rastline, ki so namenjene rastlinoljubcem in zbirateljem.
• e) Rastline ni v katalogu in je ni v vrtnariji, a se vzgaja v matičnjaku ali lastnikovem privatnem delu vrtnarije.

Izgovore da:

• rastline rastejo v zemlji in da sedaj ni čas za izkop bi pričakoval od koga drugega ne pa od vrtnarjev, ki so vzgojo v loncih in kontejnerjih uvedli v hortikulturo,
• ni bilo časa, da bi to pripeljali iz sosednje vrtnarije (v najboljšem primeru oddaljene le kanal stran),
• je spomladi sadik zmanjkalo, to kar vidim v vrtnariji pa je namenjeno razmnoževanju ali pa je premlado (beri prepoceni saj z enoletno dodatno vzgojo pridobiš na ceni).

Vsi ti vzroki so spreminjajo  naročilo v listek želja. Naročilo 20 drevnin se tako spremeni v majhen kupček 7 rastlin, ki čakajo na novi dom. No, morda bo jeseni (novembra) kaj boljše, saj bosta prva dva najpogostejša izgovora odpadla.
Ker ni bilo sreče z naročenimi rastlinami, pa se je sreča nasmehnila vsaj pri rastlinah, ki sem jih našel v vrtnarijah.

Že v začetku nakupovanja in iskanja rastlin sem ugotovil,  da rastlino, ki jo vidiš kupiš takoj v prvi vrtnariji in ne čakaš, če bo slučajno kje cenejša ali lepša. Tudi naročila iz prejšnjih let kupiš, ko ti jih lastnik pripravi( pred leti mi je zaradi starih naročil, ki jih je lastnik razmnožil zmanjkalo denarja in sem prišel v Slovenijo z avtom dobesedno na bencinske hlape).

V današnjem času je naročanje preko spleta vse bolj popularno in razširjeno. Sam se tega načina poslužujem le izjemoma ali od vrtnarjev kjer sem že bil. Z obiskom vrtnarije vidiš kvaliteto sadik, kakšno zemljo(substrat) uporabljajo, kako zalivajo, razmnožujejo  in vse ostale stvari,  ki jih prek spleta ne ugotoviš.

Prav tako je pomemben dejavnik tudi sam pogovor z lastnikom o rastlinah. Izmenjava izkušenj in praks je največji čar obiskov in nagrada za ure potovanj od vrtnarije do vrtnarije.

Sajenje teh rastlin v vrt, ugotavljanje kako se obnašajo in njihovo razmnoževanje pa je zgodba ki jo živim .