Nove sorte rastlin 1 del

Ste se kdaj vprašali, kako so nastale vse sorte rastlin, ki jih uporabljamo danes? Odgovor na to vprašanje, se skriva v

tem sestavku, ki bo predstavil čudoviti svet rastlin, ki ga pogosto prezremo .

Iskanje rastlin, ki so boljše, večje , dajejo večji pridelek sega v sam začetek, ko je človek postajal poljedelec in se je stalno naseljeval v svojih kolibah. Po podatkih, ki sem jih zasledil je najstarejša kmetija, ki se je ukvarjala s selekcijo stara 12000 let . Tu so selekcionirali trave, da sem bolj natančen odbirali so žito, ki bi imelo klas, ki ne razpade v času zorenja in spravila. Istočasno, pa so iz takšnih rastlin odbirali žita, ki so imela  večje seme.

Selekcija za  okrasne rastline običajno sledi cilju povečanja cvetne mase in obstojnosti cveta. Na tržišče prihajajo sorte z enormno velikimi in nenavadno obarvanimi cvetovi, ki so po rasti bolj zbite in s tem manj dovzetne za poleganje. Na žalost pa se v preteklosti pri selekciji  ni posvečalo pretirane skrbi na odpornost teh novih rastlin proti  boleznim in življenjski dobi teh rastlin.

Najenostavnejša delitev kako nastane nova sorta

  •                                                                                                                                                    Rastlina je bila najdena v naravi(vrtu),                                                                                                        kot naravna sprememba v obstoječi populaciji. Tako nastal razloček je
    lahko nastal kot semenjak(generativna mutacija) ali kot sprememba dela rastline(vegetativna mutacija)














  • Rastlina je bila križana in/ali izbrana zaradi določene lastnosti
 

  Ne glede na način, kako je prišlo do nove varijacije (sorte), se mora ta rastlina ločevati od vseh ostalih predstavnic iste vrste v vsaj eni lastnosti. To so lahko listi(oblika, barvitost, velikost), cvetovi(oblika, barvitost, velikost, čas cvetenja), višini rasti, oblika gomolja …

 

 Nekateri rodovi in vrste rastlin  so bolj nagnjene k ustvarjanju novih razločkov kot druge . O tem se lahko prepričamo ob ogledu sortnih list Dahlia, Hosta, Hydrangea… Pri drugih pa sort skorajda ni npr: Haquetia, Ruscus, Cunninhamia…

 

 

Na nastanek nove sorte poleg dovzetnosti na spremembe vpliva tudi okolje. Znani so primeri spremenjenih rastlin(in živali) v onesnaženih okoljih. Vpliv ozona in  radijacije prav tako vpliva na nastanek sprememb pri rastlinah.

 

Prav tako vpliva na pogostost sprememb moč in intenzivnost zemeljskih silnic. Tudi sam si v začetku nisem znal pojasniti zakaj v določenem predelu najdem več 10 različkov na iglavcih(bori, smreke) na drugem mestu pa sem se sprehajal cele ure pa nisem našel ničesar. Med  pogovorom s prijatelji, ki se ukvarjajo s iskanjem teh rastlinski sprememb so mi povedali, da sami opažajo isto in da je to posledica sprememb zemeljskih silnic, ki so na določenih delih spremenjene . Na to vpliva podlaga še predvsem železo, ki je v zemljini in elektromagnetizem(pod daljnovodi).

Še vedno pa drži, da je iskanje razločkov(novih sort) odvisno od znanja in interesa posameznika. Iz lastnih izkušenj vem, da dober vid s tem nima prav veliko, saj sem v času, ko sem imel težave z vidom(70% siva mrena), zelo dobro videl in našel mutacije.

 Belocvetna mutacija na spomladanskem žefranu je sicer zanimiva(ni pa redka), pokonci rastoč jesenski

encijan(Gentiana asclepidae) pa je v naravni populaciji redek in je primeren tudi za vrt.

Za večino mutacij( ne pa tudi za vse) velja, da jih je potrebno razmnoževati na naspolni način(delitve, cepljenje, potaknjenci, meristem..) če želimo obdržati njihove lastnosti.  

V naslednjem sestavku pa bom opisal nekaj mutacij,  ki sem jih našel sam ali pa so zrastle na vrtu.

  

Comments