Ne glede na vreme, ki nam je pozimi naklonilo le malo zimskih radosti se pomlad nezadržno bliža. Dnevi se daljšajo, moč sonca se krepi, danes sem nameril 19°C. O inventuri, ki sem jo naredil po nasadu bom pisal kdaj drugič, povem lahko le, da nisem opazil zaradi mraza ali vetra uničenih ali propadlih rastlin. Vršički pri drevnini so pri nekaterih sadikah sicer uničeni (kot vsako leto), srne so naredile manj škode zahvaljujoč premazu, za nekatere trajnice pa je še prezgodaj ugotavljati kaj je z njimi saj še ne poganjajo.
Ob pisanju sem preletel prelanski zapis o Valentinovem in ugotovil, da je na ta dan padel sneg in je bilo zunaj hladno in vetrovno. Rastline se  prebujajo ( zvončki in jarice že veselo cvetijo, telohi kažejo cvetove in barve, nekatere ciklame so že v polnem cvetu) ostale rastline pa kar čakajo na toplejše dni.

Da prihaja pomlad, se vidi tudi iz množice novih katalogov, ki jih dobivam (dobivamo) po pošti in spletu. Novitete in nove boljše rastline so posebej opisane in fotografirane. Slike rastlin vedno pritegnejo kupca pa naj bo to v katelogu, spletnem mestu ali etiketi. Z razvojem tehnike in vedno bolj enostavno uporabo raznih programov za obdelavo slik so tudi barve cvetov postale bolj intenzivne in privlačne za kupca. Črni tulipan je v katalogih postal res črn, rdeči metuljnik je dobil intenzivno ognjeno rdečo barvo, modra vrtnica je na sliki res modra.Ko vidiš ali poznaš rastlino si včasih prav presenečen med sliko v katalogu in rastlino v vrtu. Ta skupina rastlin ki je tako slikovno obdelana bi si prav gotovo zaslužila uvrstitev v posebno rodoslovno skupino z imenom Adobe photoshopii Sortimenti nekaterih rastlin so popolnoma novi ali prenovljeni. Sorte, ki so bile predstavljene pred leti, še komaj najdeš ali pa je na tržišču sploh ne dobiš. Pa ne zato, ker je sorta slaba, temveč je velike semenarske (žlahtniteljske) hiše ne razmnožujejo več. Ali pa so rastlini spremenili ime in je sedaj v enih katalogih pod starim imenom (ki je sicer botanično nepravilno, a za rastlinoljubce poznano), ali pa je rastlina pod novim imenom (botanično pravilnim), a je ljudje pod tem imenom ne poznajo. Nekaj posebno cvetočih primerov takšnega preimenovanja pri katerem je najprej napisano novo (najnovejše) ime zraven pa je staro ime.
Ste že slišali ali videli čudovito rastlino z botaničnim imenom Sibbaldiopsis tridentata in sorto te rastline S.t. 'Nuuk'? No, tudi sam je nisem poznal dokler se nisem spomnil, da imam v bolj oddaljenem delu vrta rastlino, ki je označena pod imenom Potentilla tridentata 'Nuuk'. Hitro iskanje po vsemogočnem omrežju mi je povedalo, da je to ista rastlina, le da se je preimenovala že daljnega leta 2003.
Dodajam še nekaj primerov bolj ali manj posrečenih novih imen naših starih rastlin, ki se jih bomo učili na novo:

• Solenostemon scutellarioides = Coleus scutellarioides - sobna kopriva,
• C. libani subsp. atlantica = Cedrus atlantica (Glede na botanika, ki je to obrazložil, se lahko vrstni red zamenja in je pravilna delitev lahko tudi: Cedrus atlantica = C. libani subsp. atlantica),
• Xanthocyparis nootkatensis (2002) = Chamaecyparis nootkatensis (1841) preimenovan pred cca. 10 leti. No, sedaj strokovnjaki vodijo velike razprave, da je to pravzaprav Callitropsis nootkatensis (1864) oziroma po nekaterih strokovnjakih Cupressus nootkatensis (1824, 2010). Še hvala bogu, da je vse skupaj ostalo v isti družini Cupressaceae.
• Platycladus orientalis = Thuja orientalis (Biota orientalis),
• Prumnopitys andina = Podocarpus andinus,
• Symphyotrichum dumosum = Aster dumosus,
• Symphyotrichum novae-angliae = Aster novae-angliae,
• Symphyotrichum novi-belgii = Aster novi-belgii,
• Eurybia divaricata = Aster divaricatus,
• Ichtyoselmis macrantha = Dicentra macrantha,
• Lamprocapnos spectabilis = Dicentra spectabilis,
• Pseudofumaria lutea = Corydalis lutea,
• Pseudofumaria alba = Corydalis ochroleu.

Čudežna poimenovanja se najdejo tudi v katalogih predvsem pri sortah. Rastlina je patentirana, sorta je zaščitena vendar nadebudnih vrtnarjev to ne moti, da rastline ne bi preimenovali v novo sorto. Ker se malo več ukvarjam z iglavci še posebej rodom Podocarpus in vrstama P. nivalis in P. alpinus, sem pridobil svoje matične rastline pri vrtnarju, ki jih je selekcioniral, jih poimenoval in eno od njih tudi zaščitil. PODOCARPUS NIVALIS 'County Park Fire' sem našel po Evropi pod imeni 'Country park fire', 'Country park', 'Country fire', da pa je stvar še bolj zanimiva so tudi imena rodu in vrste pri nekaterih odstopala od pravilnega poimenovanja (P. lawrencii, P. alpinus, P. hortum).

Nekateri od katalogov so pravi vir znanja in modrosti. Ker se zanimam tudi za lastnike posameznih vrtnarij, sem prišel do spoznanja, da za vsemi dobrimi in uporabnimi informacijami, ki so v katalogu stoji vrtnar, ki s svoje znanje radodarno prenaša naprej. Ne le rastline, ki jih ceni, vzgaja in prodaja temveč tudi znanje, ki si ga je pridobil v vseh letih razvoja vrtnarije. To so običajno manjše (družinske) vrtnarije z obsežnim sortimentom redkih, posebnih rastlin v majhnih količinah. Drugi tip pa odraža željo vrtnarja k njegovi zbirki rastlin (en ali dva rodu), ki jih razmnožuje in prenaša naprej.
Da katalog z nekaj 10.000 različnih rastlin ne predstavlja pravega obraza vrtnarije in vrtnarja, ki ga je izdal, sem pisal v enem od prejšnjih člankov (Zbiranje rastlin).
Seveda pa obstaja še tip vrtnarije, ki ne ustreza željam in pričakovanjem rastlinoljubcev. V vrtnariji, ki se promovira kot najboljša takoj za mejo sem našel cel kup napačnih poimenovanj (ne samo sortnih imen temveč tudi vrstnih), to je bila tudi edina vrtnarija, ki mi je kot posebnost ponudila Agapantus, ki samoniklo raste na Siciliji (naravno rastišče Agapanthusa  je samo J. Afrika).V vseh teh letih je rastlina veselo cvetela, čebulica je rastla in glej čudo rastlina je *****

 Sortna imena so še kako važna pri drevnini, saj se sorte razlikujejo po višini in širini rasti in ne samo po barvi in obliki cvetov.
Že v prejšnjih vegetacijskih sezonah se je pojavilo nepregledno število novih sort rastlin. Nepregledni sortimenti Host, Echinacea, Helleborus, ki se med seboj razlikujejo samo v minimalnih razlikah (kot je napisala ga. Folius na strani  svz : se korenine razraščajo drugače) ali pa so sorte bolj tržno poimenovane me vedno bolj silijo k vprašanju, zakaj je sorta XY boljša od sorte X1Y1. V tem primeru sem (moram) biti konkreten in dodati vsaj nekaj primerov:

• Choisya ternata ’Lich’,
• Choisya ternata ’Sundance’,
• Choisya ternata ’Brica’,
• Choisya ternata ’Moonsleeper’,
• Leycesteria formosa 'GOLDEN LANTERNS',
• Leycesteria formosa ’Notbruce’,
• Sedum telephium ‘Xenox',
• Sedum telephium ‘Karfunkelstein'.

V prvem primeru je pravilno sortno ime Choisya ternata ’Lich’ vsa ostala imena so imena, ki jih uporabljajo nekatere vrtnarije.
V drugem primeru je pravilno ime Leycesteria formosa 'GOLDEN LANTERNS', drugo ime je bilo v uporabi med selekcijo te sorte in se je uporabljalo na vrtnariji kjer so jo našli.
V tretjem primeru je RHS zaradi identičnosti obeh sort zaprosil za dodatna pojasnila. Odgovor podjetja, ki je dobilo patent za sorto 'Xenox' je, da ima sorta malo temnejše liste in da je malo višja kot sorta ‘Karfunkelstein'. In da sorti med sabo niso primerjali na istem rastišču. Seveda je na sorti 'Xenox' patent, ki ga je treba plačati žlahtnitelju, pa tudi ime sorte je lepše kot ime ‘Karfunkelstein', ki pa ni zaščitena.

Torej pred nabavo novih rastlinskih lepotic za naše vrtove previdnost pri izbiri ni odveč. Čudovita slika s pripisom novo (new in year 2014), pomeni da imajo to rastlino prvo leto v prodaji v tej vrtnariji.

 Nove sorte prav tako zaradi dolgotrejnih postopkov niso preizkušene  kako se bodo obnašale skozi večletno vegetacijo. Zakaj bi se ukvarjali s tem, če pa to lahko preizkusijo kupci in v nekaj letih sami ugotovijo, kako raste in se odziva na okolje.
Še na nekaj je potrebno misliti pred nabavo novih rastlin:

1. Bolezni in škodljivci. Če že pred samim nakupom pomislimo na to, se izognemo marsikateri nevšečnosti ne samo na lastnem vrtu temveč tudi širše. Nakup določenih rastlin, ki imajo ali gostijo določene škodljivce ali pa prihajajo iz držav, ki te škodljivce imajo odsvetujem. Primeri, ki smo jih bili priča v preteklosti, ko je izbruhnila ognjevka (bakterija Erwinia amylovora) in posek celih sadovnjakov se lahko ponovijo tudi v okrasnem vrtu. V dveh sosednjih državah (ena na naši vzhodni meji in druga na naši zahodni meji) sem stal skupaj z lastnikoma pred okuženimi rastlinami in nista imela pojma kakšno bolezen imata in prodajata naivnim kupcem. V njun zagovor moram povedati, da so bile sicer sadike pregledane s strani njihovih fitosanitarnih služb. Najnovejši karantenski škodljivec je azijski (Anoplophora glabripennis) in kitajski (Anoplophora Chinensis) kozliček. V Evropo je prišel s sadikami javorjev in se sedaj širi (kljub drastičnim ukrepom sežiganja sadik) v Italiji na območju Lombardije. Ta podatek sam po sebi ne pomeni veliko, če pa vemo, da so tu velike vrtnarije in da je tu doma največja vrtnarija z javorji in da velik del pride tudi v Slovenijo se človek vpraša ali so odprte meje res višek človeškega razvoja. Po zagotovilih fitosanitarne službe so podobne napade v Nizozemski (Boskoop) in Nemčiji zatrli in tam ni več prisoten. Poleg širitve v urbanem okolju (vrtovi, parki) je prisoten tudi v naravi. Prisoten je na preko 40 različnih rastlinah. Ko sem zvedel za to, sem prenehal kupovati javorje, lanske in predlanske (nabava Holandija in Nemčija) pa redno pregledujem in opazujem.
2. Invazivnost rastlin. Tu je dobro pogledati kakšno stran na internetu, saj se na podatke vrtnarij preprosti ni za zanesti. Rastline se zaradi spremembe klime obnašajo drugače, mnoge, ki so bile v preteklosti neproblematične so postale invazivne. V spisku tujerodnih invazivnih rastlin najdemo Buddlea davidii, Acer negundo, Spirea japonica, Fallopia japonica (syn. Polygonum cuspidatum, Reynoutria japonica), Solidago. To velja tako za osnovno vrsto kot za sorte. Sam imam izkušnje z vzpenjavko Menispermum canadense, ki se širi s podzemnimi koreninami. Prvo leto, ko sem opazil novo sadiko sem bil navdušen, drugo leto, ko je bilo poganjkov že krepko več začuden in tretje leto sem jo pričel na gredi intenzivno uničevati. Popolnoma isto velja za Clerodendron, ki se širi z koreninskimi odganki (5 metrov od posajene rastline).

Opisal sem nekaj dilem, ki se jim kljub znanju o rastlinah težko izognemo. Eni delamo pri nabavi več napak drugi manj. Ali bomo rastlino izbrali, kupili in bo rasla tudi pri nas, pa je odvisno od nas samih.