V hortikulturi je še vedno ustaljeno mnenje, da
je odpornost rastlin le sinonim za odpornost na nizke temperature
Agave parry
Iz lastnih
izkušenj sem z leti spoznal, da je prezimnost rastline seštevek vseh stresov
okolja (nizka temperatura, vlaga v tleh, veter, mesto sajenja) in odziva
rastline nanje. Prav tako na prezimnost rastline vpliva celotno dogajanje v
vegetacijskem obdobju in ne le neposredno ob samem stresu npr. pozimi.
Preživetje rastlin pozimi je tako le del odzivov
rastlin na dogajanje, ki se je
odvijalo v vegetacijskem letu. Oslabljene,
prepozno sajene rastline so bolj občutljive na stres pozimi in tudi bolj
podvržene propadu.
Vse prezimne rastline, tako trajnice kot
drevnina, imajo različne tehnike prilagoditve na nizke in ekstremne
temperature.
Aspidistra elatior
Trajnice imajo tako prezimnost nadzemnega dela nižjo in prej pomrznejo kot
podzemni del (korenine, čebulice, gomolji). Pri tej skupini rastlin lahko
govorimo o nadzemni (poganjki, listi) in podzemni (korenine, čebulice, gomolji)
trdnosti oziroma prezimnosti rastline. Primeri takšnih rastlin so Fuksia magelanica var. riccartonii
s številnimi sortami, kjer nadzemni del pomrzne že pri temperaturi 1°C do 2°C, podzemni del pa brez težav
preživi temperaturo do -25°C.
V to skupino spadajo tudi različne čebulnice in gomoljnice, ki so v naše vrtove
prišle iz precej toplejših klimatov npr.: Agapanthus
sp., Eucomis sp., x Amacrinum.
Prezimni kaktusi ob primerni oskrbi preživijo zimsko temperaturo tudi do -28°C, če so primerno
oskrbovani in prihajajo z najvišjega rastnega območja. Populacija kaktusov iste
vrste, ki imajo rastno območje od 300
m nadmorske višine do 4000 m nadmorske višine, je
različno odporna na nizke temperature in vlago pozimi.
Echinocereus reichenbachi
Podatek, od kod prihaja posamezna vrsta rastline, je brezpredmeten, če
istočasno ne poznamo tudi: nadmorske višine, rastišča in pogojev, ki vladajo na
tem rastišču. Vsi podatki skupaj dajo odgovor ali je ta rastlina sposobna
preživeti v naši klimi ali pa bo zaradi različnih vzrokov (ne samo nizke
temperature) propadla.
Vplivi na prezimnost rastlin

Krajšanje dneva in padci temperature v jesenskih mesecih vzpodbudijo
rastline k tvorbi snovi, ki jim omogočajo preživetje v zimskih mesecih. Rast
rastlin se prične zmanjševati in rastline prehajajo v dobo mirovanja. Tkiva, ki
so nastala v času vegetacije otrdijo (drevnina), pri trajnicah pa pričnejo propadati
nadzemni deli (snovi iz teh tkiv se prenesejo v podzemne dele).
Saracenia alata
Vpliv obdobja dolge in tople jeseni (še posebej, če je to povezano s sušo
poleti) ali pa daljše obdobje otoplitve v zimskih mesecih, proces mirovanja in
priprave rastline na nizke temperature ustavita in prekineta. Rastlina zaradi
tega ni sposobna preživeti nizkih temperatur, je prizadeta ali celo propade že
pri temperaturi, ki je precej višja od minimalne temperature, ki bi jo sicer
preživela v popolnem zimskem mirovanju.
Vpliv vetra na prezimnost rastlin se najbolje opazi na iglavcih in zimzelenih
rastlinah. Vpliv suhega mrzlega vetra povzroči izhlapevanje vode iz listov in
iglic drevnine, ker je nadomestna voda rastlini nedostopna (zmrznjena v tleh)
pride do poškodb celičnih sten in rastlinskih tkiv (ne le listov in iglic
temveč tudi skorje in vej), zato takšne rastline propadejo.
Vpliv sonca je v naših klimatih prav tako odločujoč faktor, ki vpliva na
prezimnosti rastlin.
Olearia nimularifolia
Količina in moč zimskega sonca in temperatur pod 0°C je pri nas ena najvišjih v
Evropi. Sonce povzroči, da rastline kljub mirovanju pričnejo s procesom
fotosinteze in izhlapevanjem. Posledica tega dejavnika je fiziološka suša, ki
jo na rastlini opazimo kot sušenje in poškodbe listov. Zimzelene rastline, ki
rastejo na odprti sončni legi so zaradi tega vzroka običajno bolj prizadete kot
rastline iste sorte, ki rastejo v senci vsaj del dneva. Aucuba japonica, ki ni izpostavljena soncu prenese
zimo brez poškodb. Rastlina posajena na popoldanskem soncu je v lanski zimi izgubila
20% listne mase. Rastlina posajena na prostem s celodnevnim soncem pa je
propadla. Vse tri rastline so bile genetsko enake (potaknjenci iste matične
rastline), posajene in oskrbovane na enak način. V to skupino rastlin bi lahko
uvrstil še: Rhododendron sp., Ilex sp., Prunus
laurocerasus.

Odbira rastlin ne samo z najbolj mrzlih, ekstremnih rastišč, temveč tudi
selekcija (naravna ali načrtna pod vplivom človeka), so prinesle rastline, ki v
preteklosti niso rasle v podnebju kakršno je pri nas. Z izbiro pravilnih vrst
in sort lahko rastline rastejo za v 2 - 3 temperaturna območja hladnejšem
podnebju. Magnolia grandiflora, ki je v
preteklosti rasla v temperaturnem območju 7B in 8, sedaj
Maihuenia poeppigii
raste v temperaturnem
območju 6. Selekcija je prinesla sorte M. grandiflora 'Edith Bouque' in M. grandiflora '31
Bellow', ki brez težav preživita temperaturo do -30°C z minimalnimi
poškodbami na listih. Tudi odbira in razmnoževanje rastlin, ki so prenesle in
preživele ekstremne pogoje (npr. izredno mrzlo suho zimo) pripomore k boljši
odpornosti.
Sam sem pričel z razmnoževanjem rastline Cuninghamia
konishii 'Little Leo', ki je v strokovni literaturi označena kot
rastlina temperaturnega območja 8B - 9. Matična rastlina je preživela zadnjih 8
zim (najnižja temperatura v tem času je bila -27C)