Albicija Aspidistra elatior 'Variegata' Cvet agapantusa
ČAS SAJENJA
Pri temperaturno občutljivih rastlinah je čas
sajenja eden od odločajočih dejavnikov, ki vplivajo na rast in preživetje
rastline. Jeseni sajene rastline nimajo dovolj časa za prilagoditev in se do
zime ne vrastejo dovolj. V lanskem letu sem sadil nekaj rastlin v mesecu
septembru in kar nekaj jih je čez zimo propadlo. Agapantusi posajeni aprila,
maja so zimo preživeli brez težav, tisti sajeni septembra pa so propadli. Na
napakah sem se naučil, da je boljše jeseni nabavljeno problematično drevnino in
trajnice prek zime spraviti v prostor s temperaturo 0° C in jih saditi takoj,
ko mine nevarnost mraza. V času vegetacije se rastline prilagodijo, vrastejo in
jeseni pripravljene lažje preživijo zimo.
Ker pri nabavi redkih in posebnih rastlin
običajno ne moreš vplivati na čas dobave, je dobro da imaš prezimovališče
zanje. Včasih zadostuje že zakop ob hiši in prekrivanje z vejami pri nekaterih
pa je boljše rastline spraviti v neogrevano, dovolj toplo (hladno) klet ali
rastlinjak.
Priprava sadilnega mesta
Z nekaj enostavnimi in preprostimi ukrepi lahko
sami vplivamo na prezimnost rastlin in si ne kazimo vrta s folijami, steklom in
pregrinjali, ki jih potem občudujemo celo zimo.
Prvi relativno enostaven ukrep je sajenje rastlin
v večjo globino in s tem posledično manjši vpliv zimske temperature. Stvar, ki
je v času mirovanja rastline popolnoma enostavna (rastlina brez listja,
čebulnica, gomoljnica) je v času vegetacije, ko so rastline olistane in v rasti
malce težje izvedljiva. Najenostavneje je da ob sami saditvi odstranimo zemljo
(5-15 cm),
tako da dobimo poglobljeni kolobar v katerega posadimo rastlino. Jeseni, ko
rastlina preide v mirovanje, zemljo dosujemo na normalno višino. Delo je rahlo
oteženo pri rastlinah, ki so občutljive za talno vlago, saj globlja saditev,
pomeni več vlage in posledično večjo verjetnost gnitja in propada rastlin.Za
takšen tip rastlin je potrebno pod koreninskim sistemom narediti drenažno plast
in šele nato saditi rastlino kot je to opisano zgoraj.
Drugi ukrep je vlaga v zemlji. Manj jo imamo
pozimi, prej ko se zemlja odcedi in postane zračna lepše bodo rastline
preživele. Sam uporabljam za izboljšanje vodnega režima že stoletja preizkušen
material - kremenčev pesek. Pri zasnovi grede (skalnjaka s prezimnimi kaktusi)
enostavno dodamo pesek, ga vmešamo v zemljo (globlje je boljše) in sadimo
rastline. Kremenčev pesek se v vodi in zemlji ne raztaplja zato je primeren za
vse vrste rastlin. V primeru, da rastline potrebujejo za rast apnenec ga
dodajmo samo tistim rastlinam, kjer je to potrebno.
Če sta prva dva načina relativno enostavna in
preprosta za izvedbo pa je tretja tehnika za izboljšanje prezimnost rastlin
izvedbeno najtežja in vpliva na izgled celotnega vrta. Dvignjene grede, ki jih
postavimo v prostor zahtevajo največ truda (ne samo za umestitev) temveč tudi
za gradnjo. Tudi velikost takšne grede je pomembna, saj mraz pride v gredo s
strani kar v praksi pomeni da je rob (20-30 cm) takšne grede neprimeren za toplotno
občutljive rastline. Uporaba materiala, ki manj prevaja toploto (les, tufa,
lehnjak) je boljša kot da uporabljamo hitro prevoden material (beton,
pripravljeni škarpniki,...).
prezimni kaktus Magnolia grandiflora Pelargonium 'Edith Bouke'
Zaščita rastlin (materiali)
V ta namen se uporabljajo organski in anorganski
materiali. Osnovna naloga je, da prepreči prodor nizkih temperatur in v
nekaterih primerih sonca, vlage in vetra do rastline ali rastlinskih delov. Od
vrste rastline je odvisno ali ščitimo podzemni del (čebulnice, gomoljnice,
trajnice) ali moramo zaščititi nadzemni del (steblo, liste).
Najboljši material za zaščito, ki so ga
uporabljali že v preteklosti, je smrečje. Glede na dostopnost lahko uporabljamo
smrekove ali borove veje. Obe rastlini imata v sebi smolo in na vlagi ne
pričneta gniti in razpadati. Uporabljamo jih tako za zaščito tla kot tudi
zaščito pred zimskim soncem in vetom. Debelina nanosa je odvisna od naše klime
in zahtevnosti rastlin. Spomladi pazimo, da zaščito pravi čas odstranimo, da ne
pride do odganjanja brstov in s tem posledično do večje občutljivosti na
spomladanske pozebe.
Pri mladih drevesih, ki so običajno bolj
občutljiva na nizke temperature lahko uporabimo listje, ki ga nasujemo okoli
stebla. Okvir, ki bo držal listje v višino si naredimo iz bambusovih palic ali
vej, ki jih zapiknemo v zemljo med sabo povežemo z rafijo ali srobotom in v
okvir nasujemo listje. Enostavnejši način je, da si iz varjene vrtne mreže
izdelamo valj in vanj nasujemo listje. Pri obeh načinih moramo upoštevati da
mokro listje ni izolator zato je treba listje z vrha zaščititi z folijo. Da se
folija skrije, nanjo nasujemo 5
cm listja.
V svojem vrtu ne uporabljam raznih folij, vlaknin
in podobnih novodobnih pripomočkov, ki naj bi čudežno ohranili temperaturo pod
sabo. Če je pozimi cel dan oblačno in hladno pod 0° C, pod takšnim prekrivalom
ne more biti 3-5° C več kot je zunaj. V kolikor pa so proizvajalci našli nov
princip za ustvarjanje temperature pa prosim bralce, da mi to ljubeznivo
posredujejo. Vlaknine, ki so uporabne za prehodno obdobje (spomladanska pozeba,
jesenski zgodnji mrazovi) in kot zaščita solate pred srnami, se pozimi po mojem
mnenju ne obnesejo.
Omenil bi še en pogoj, ki določa prezimnost
rastline. Pravzaprav ga ne bi niti poimenoval prezimnost, ampak odpornost
rastline na visoke temperature. V preteklosti smo na ta pomemben del kar
pozabili saj so bile izjemno visoke temperature prej izjema kot pravilo.
Poletje 2003 s svojo sušo in vročino pa je v marsikateri gredi pustilo za sabo
prazna mesta, kjer so prej rasle rastline s poreklom s severa, visokogorskih
travnikov in pašnikov in rastline iz vlažnih področij Himalaje. V tem obdobju
je propadlo tudi 10% moje zbirke iglavcev. V strokovni literaturi so se
pogosteje pričele pojavljati oznake za temperaturne cone, ki so označene npr
4-7, 5-7. Prva številka pomeni najnižjo temperaturno cono,druga pa najvišjo temperaturno
cono, ki jo rastlina uspešno preživi.
Če na kratko povzamem, je uspešna rast toplotno
zahtevnih in občutljivih rastlin tvegana in zahteva veliko rastlinskega znanja.
Poznati je potrebno zahteve rastline, od kod prihaja, kje je bila vzgojena,
kako hitro je rasla in še kar nekaj ostalih podatkov, da se bo takšna rastlina,
dobro počutila v našem vrtu.
Pelargonium Prezimni kaktus in Agava Romnea coulteri
Človek je po svoji naravi raziskovalec in premika
meje svojega znanja. Poskusi vnosa novih nenavadnih rastlin se običajno ne
končajo s prvo propadlo rastlino in s tisto slovensko folkloro: saj sem ti
rekel (rekla), da je to nemogoče. Zase vem da sem trikrat sadil Araucario na
različne lege in vedno je neslavno končala po 2,3 letih. Nikoli več, sem se
zaklel, po zadnjem neuspehu (osel gre le enkrat na led, sam sem šel trikrat).
Lepe želje pa sem kmalu spremenil, ko sem našel vrtnarijo, ki ponuja Araukario,
ki preživi -23° C, Pa bom tako šel na led še četrtič v upanju, da bo končno
preživela.