Generativno
razmnoževanje
Setev rastlin
Rastline razmnožujemo na različne načine.
Najpogostejši način je setev semena, ki ga uporabljamo tako za drevnino,
trajnice , zelenjadnice in ostale rastline. Na splošno bi lahko dejal, da je to
osnovni način razmnoževanja rastlin. Rastline ga uporabljajo že milijone let in
to zelo uspešno, brez vsakršne pomoči človeka in laboratorijskih čarovnij.
Setev je običajno zelo hiter in dostopen način za
povečanje primerkov rastline. S setvijo se rastline zavarujejo pred zunanjimi
vplivi, ki lahko vplivajo na populacijo, zasedejo večji areal (površino),
ohranjajo svojo gensko bazo in z naključnimi spremembami genskega materiala
poskrbijo za preživetje. S semenom se tako prenašajo dedne lastnosti rodu in
vrste, ne pa tudi lastnosti sorte. Ta zadnja trditev velja za seme nabrano v
naravi in je bilo oprašeno naključno brez pomoči človeka. Pri načrtnem
opraševanju, kjer dejavno sodeluje človek, pa lahko seme prenaša tudi nekatere dedne
lastnosti sorte(oblika in velikost plodu, cveta, barva).
Prednosti takšnega razmnoževanja
*Iz majhne količine semena lahko dobimo veliko
število sadik.
*Seme je običajno brez virusov
*Rastline iz semena imajo boljše korenine in
rastejo hitreje
Slabosti
- prenos sortnih značilnosti je s semenom slab. Izjema je seme ki
smo ga načrtno pridobili s križanjem
- Poznavanje rastnega cikla rastlin(stratifikacija, dormanca, čas in
temperatura kalitve…) je pri setvi trajnic in drevnine nujna.
- Daljši čas vzgoje od setve do cvetoče(uporabne) rastline


Od
leve proti desni si sledijo najpogostejši dodatki, ki jih uporabljamo pri
mešanju setvenega substrata.
Kremenčev pesek ki služi za izboljšavo vodnega režima v substratu.
Dodaja se ga v količini 20%-50%. V vodi in substratu je netopen zato deluje
nevtralno. Boljši je lomljen pesek kot pran in sejan. Pri setvah nekaterih rastlin ga zamenjujemo
s drobljenim apnencem.
Vermikulit ki ga sam
uporabljam za prekrivanje semen. Zagotavlja vlažnost in preprečuje nastanek
skorje na površini. Pri setvah je boljši vermikulit z bolj grobo
strukturo(1-4mm ali 2-6 mm)
Perlit, ki v substratu nadomešča kremenčev pesek. Je
sterilen in lahek dodatek in skrbi za uravnavanje vlage v substratu in s tem
povečuje zračnost. Razmerje je podobno kot pri pesku.
Šota, Šotni substrati Bistvena razlika med obema je v tem, da je šota
brez vseh dodatkov. To je zdrobljen šotni mah(Sphagnum). Na kopih, kjer
pridobivajo šoto je višina lahko tudi 20m in več. Glede na to iz katerega
globine je šota ločimo belo(najdražja) in črno(cenejša) šoto. Več kot je v
substratu bele šote, višja je cena in boljša je kvaliteta kupljene šote. Za
setve uporabljam preverjene šotne substrate namenjene za setev in pikiranje.
Pomembno je, da imajo pravilno strukturo in nizko vsebnost gnojil. Na
deklaraciji(obvezna priloga, ki je natisnjena na vsaki vrečki) mora biti
podatek, ki se nanaša na EC(elektrokonduktivnost) in se meri v mS/cm čim nižji.
Poleg zgoraj naštetih
sestavin se za setev lahko uporabljajo še druge bolj eksotični mediji. Sam sem
tako že uporabljal za setev kameno
volno, aranžersko gobo, šotni mah, čisti vermikulit. Uspeh v teh medijih je bil
primerljiv z klasičnimi le vedeti je treba kdaj boš uporabil enega in kdaj
drugega.
Pravilna
priprava mešanice je kot kuharski recept. V literaturi in spletu je kup
receptov in mešanic za pripravo substrata, tako da se človek kar težko znajde.
Za manj izkušene ali bolj iznajdljive je nakup substrata za setev najboljša
rešitev. Ta osnovni substrat lahko nato prilagajamo svojim potrebam z
dodajanjem dodatkov(pesek, perlit, ..)
da pripravimo čim bolj prilagojen setveni substrat rastlinam ki jih sejemo.
Zgornje
tri slike prikazujejo popolnoma enak osnovni(kupljeni) setveni substrat, ki sem
mu primešal različne dodatke. V prvem primeru sem dodal 20% perlita, v drugem
sem dodal 40% perlita, v tretjem pa sem dodal 20% perlita in 10% apnenca.
Osnovno
pravilo pri mešanju in setvi je še vedno čistoča prostora, posod in setvenega
materiala. Le tako se izognemo bolezni sejančkov( padavica sadik) in strunam,
nematodam, rovni muhi.

Pripravljen
in po naših željah zmešan substrat pričnemo polniti v setvene posode. To so
lahko zabojčki, lončki… Sam napolnim posodo(npr setveno ploščo do vrha s suho
mešanico substrata in jo izravnam. Vse skupaj se potem zalije ali še boljše
temeljito prepoji z vodo. Substrat se naravno stisne, ko je dovolj zalit in
tako dobimo dovolj prostora za setev semena.
Na sliki je ista setvena plošča, kot je na sliki zgoraj levo. Razlika
med obema je le v tem, da je ta namočena in pripravljena. Če je substrat dovolj
namočen tudi ni potrebno zalivanje po setvi. S tem se izognemo izpiranju
zgornjega sloja in možni zaskorjenosti, ki preprečuje kalitev. Tako namočen
zabojček ni potrebno zalivati kar nekaj časa(odvisno od temperature v setvenem
delu).
Setev semena- sajenje semena
Sadimo običajno rastline ne pa semena. Kljub temu se
izraz sajenje semena uporablja za seme ki ga lahko primemo v roko. Lep primer
je sajenje fižola(in ne setev fižola) , sajenje graha …
Seme
pri tem načinu lahko posamezno spuščamo v prostor saj s prsti nadziramo seme.
Od okrasnih rastlin sadimo Ginko, Cercis, Pterocaria, Cyclamen, Lathirus in še
bi lahko našteval.
Vse
tri slike prikazujejo sajenje Albizia
julibrissin) 'E.H. Wilson .
Setev se uporablja za drobno seme ki ga le težko primeš
s prsti . Setev je glede razporeditve semena težavnejša še posebej če je seme
zelo majhnoali lahko. V takem primeru si
pomabamo s preganjenim papirjem, semensko vrečko iz katere stresamo seme ali pa
s setvenikom.
Zelo
preprosta konstrukcija z različno velikimi odprtinami za izmet semen in
stopničast klun, ki razporedi seme. Pripomoček, ki ga sam uporabljam veliko let
in z njim dosegam dobre rezultate, pri različno velikih in težkih semenih.
Enostaven za uporabo, prenašanje, čiščenje in brez njega si setve drobnih semen
ne bi znal predstavljati.
Po setvi/sajenju
je potrebno seme prekriti. Če smo pravilno pripravili zabojčke samo dosujemo
setveni substrat ali namesto njega vermikulit, pesek. Pomembno je, da je seme
pokrito in zavarovano Pravilo je, da je potrebno pokrivati za eno do dve
debelini semena. Ker ne poznam nobenega resnega vrtnarja, ki bi seme meril je treba
pri tem delu imeti občutek. Meni je brez problema kalilo
seme,
ki je bilo preplitvo zasuto, kot tudi tisto, ki je bilo pregloboko(le čas kalitve se je podaljšal).
Vsekakor pa je
zgornja plast zaščita pred izsušitvijo semena, kakor tudi zaščita pred morebitnimi škodljivci(miši, polži, ptice),
ki lahko v eni noči naredijo pravo katastrofo. Na obeh slikah se vidi
prekrivanje s vermikulitom in s setvenim substratom. Tako pripravljene posode
še etiketiramo(označino), da vemo kaj smo sejali in jih spravimo na primeren
prostor. Če smo substrat primerno zalili pred setvijo bomo na površini kmalu opazili vlažne madeže. To je vlaga, ki je prišla iz spodnje
plasti v zgornji substrat.
Sedaj
nam preostane le, da čakamo na prve kalčke in klicne liste. Pazimo na vlago v
tleh in temperaturo. Sam imam nekatere setve v tem času na hladnem nekurjenem
delu rastlinjaka kjer pade temperatura tudi pod nič stopinj . Druga semena, ki
sem jih stratificiral so na 5 stopinjah, tretja so na 10. Nekatera semena bodo
za kalitev potrebovala več mesecev, rekorder pri tem je seme potonk, ki vzkali
po 2 letih. Tudi ciklame potrebujejo za kalitev 3-4 mesece in še bi lahko
našteval. Asimina brez predpriprave semena( hladna stratifikacija ), vzkali
šele leto po setvi(po stratifikaciji pa v 2-3 mesecih).
Uspeh in trud je poplačan
ko vidiš da je seme pričelo kaliti in da je nastopil čas za presajanje
sejancev.