Voda v vrtu

Vodni objekt v vrtu je želja marsikaterega rastlinoljubca / vrtoljubca. Ima tako okrasno kot uporabno vrednost. Z vodnim objektom privabimo v vrt živali, gojimo lahko vodne in obvodne rastline, v bližini je ugodna vlaga in zaradi izhlapevanja vode tudi nižja temperatura.

Vse zgoraj našteto so prednosti,  ki jih prinaša vodni vrt v prostor. Vsaka medalja ima dve plati in to velja tudi za vse vodne objekte.

Obstajata dva tipa vodnih objektov, ki se med sabo ločita po namenu in zahtevnosti (stroških) vzdrževanja.

V celotnem članku bom vseskozi uporabljal besedno zvezo vodni objekt in ne ribnik, mlako, naravni ribnik, vodni motiv. Za vse naštete velja, da je v njih voda, ribe in rastline, pa naj si bodo po velikosti majhni (čeber z lokvanji) ali pa veliki (naravni kopalni bazeni).

Razdelitev vodnih objektov je več glede na namembnost, velikost, materialov,  ki so bili uporabljeni…. Sam razdelim vodne objekte v dve skupini:

  • Vodni objekt  v katerem imajo osrednjo vlogo ribe in so rastline zgolj dodatek. Dela je s takšnim tipom ribnika več (potrebujemo črpalke, UV luči s katerimi preprečujemo rast alg, velike filtre). 
  • Vodni objekt, ki čim bolj posnema naravno ravnovesje in v katerem so zastopane rastline, vodni organizmi in ribe.

Ne glede na zgornjo delitev naj ribnik ne bo umeščen kot osrednji del vrta, temveč kot dodatek,  ki omogoča lastniku

stik z vodnimi in močvirnimi prebivalci. Sam imam ribnik, ki je predvsem namenjen rastlinam, ki za svoj razvoj potrebujejo vodo ali stalno vlago-močvirje. Iz izkušenj sem ugotovil, da več kot je rastlin manj je potrebnega dela z vzdrževanjem in ohranjanjem kvalitetne vode.

Za naravni ribnik je še bolj pomembno kot videz (ki ga lahko ustvarimo s tehniko) naravno ravnovesje v njem. To se ne vzpostavi takoj, temveč v nekaj mesecih, včasih potrebujemo celo dve vegetacijski sezoni. V tem času se razraščajo rastline, ki čistijo vodo, vzpostavi se ravnotežje pri ribah in ostalih organizmih. V tem začetnem delu, ki je izredno pomembno za večletno (več desetletno) pravilno delovanje ribnika začetniki naredijo največ napak.  Zamenjava kalne vode s svežo problema ne odpravi, kvečjemu ga poslabša. Nakup  velikih čistilnih filtrov in črpalk pa pripelje do prevelike odvisnosti do tehnike. Pravilo, ki velja tako za vrt, park in ribnik je da nič ni zraslo čez noč in da je za usklajen naraven videz potrebno potrpljenje.

Dno in oblika ribnika ne igrata pri zasaditvi nobene opazne vloge. Tudi če je ribnik betonski ali prekrit s folijo, se v njem naberejo odmrle snovi, ki dajejo hrano rastlinam. Posode za rastline naj bodo dovolj velike, da imajo rastline dovolj začetnega prostora za rast. Z leti koreninski sistem pobegne iz posode in prične rasti po dnu ribnika. Če ribnik po nekaj letih čistimo, je lažje če je na dnu folija ali beton. 

Pomembno pri izvedbi ribnika je globina ribnika. Globlji kot je ribnik, manj temperaturnih stresov bodo doživljale ribe, vanj bomo lahko posadili vodne rastline, ki rabijo nad koreninami 80-150 cm vode. Ker zaradi globine takšen ribnik ne zmrzne do tal, bodo ribe zimo preživele, tudi poleti bo v njem hladnejša voda (in s tem več kisika).

Na čistost vode v vodnem  objektu vplivajo: lega, količina rib, količina rastlin, kvaliteta vode, ki jo uporabimo za dolivanje. Velika količina rastlin čisti vodo, čista voda pa omogoča prodor žarkov v globino vode. Prav tako rastline jemljejo v vodi hranilne snovi,  ki lahko povzročajo rast zelenih alg. V pravilno zasnovanih in zasajenih ribnikih rastline vodo čistijo tudi brez delovanja črpalk.

Vodne rastline običajno potrebujejo veliko svetlobe. Svetloba je prvi pogoj za rast vodnih in obvodnih (močvirskih) rastlin. Malo je vodnih in obvodnih rastlin, ki bi rasle v senci. So pa tu razlike v letnem času saj npr. podvodne rastline v začetku rasti potrebujejo polno sonce, v poletnih mesecih, ko pa vodno površino prekrijejo listi plavajočih rastlin pa za rast potrebujejo senco.

Umestitev na sončno lego prinese ribniku bolj zgoden začetek vegetacije in hitrejšo rast spomladi. Poleti so v sončnem ribniku temperature višje zato je potrebno v sončnih ribnikih saditi več rastlin s plavajočimi listi (npr. lokvanji), da s listi zasenčijo vodo.

Senco zagotavljajo tudi drevesa ali grmi, ki so posajeni ob ribniku. Pri saditvi drevja v okolico ribnika se izogibamo drevesom, ki imajo v listih veliko čreslovine (tanina). Nekateri listi v vodi delujejo razkuževalno npr. listi in odpadli cvetovi magnolij. To je poleg lepote cvetoče magnolije, ki odseva v vodni gladini glavni namen zaradi katerega so Japonci sadili magnolije ob vodo.

Vse rastline potrebujejo pravilno lego in skrb. Pri vodnih in obvodnih rastlinah je potrebno zraven upoštevati še višino

vode in kvaliteto vode. Rastline za začetnike so rastline, ki rastejo hitro (prehitro) in so prilagojene na toplotna in vodna nihanja. Običajno se hitro razmnožujejo (tako same kot s pomočjo vrtnarja) in bujno rastejo. Če jih redno ne omejujemo pri rasti in razvoju, kmalu prerastejo rastišče in pričnejo dušiti druge rastline. Edina prednost takšnih rastlin je, da z njimi dosežemo hitri efekt  zaraščenega ribnika in da imajo (običajno) nižjo ceno. Rastline,  ki jih sadimo v ribnik (pa naj bo to prva nasaditev ribnika začetnika ali pa obnova ribnika po nekaj letih) morajo imeti uporabno vrednost za ribnik pred okrasno vrednostjo. Cvetoči lokvanj ima veliko okrasno vrednost,  vendar s svojo rastjo zelo malo vpliva na čistost in kvaliteto vode. Začetniki naj pazijo predvsem na razmerja med:  
  • Oksigenatorji (rastline, ki proizvajajo kisik). To so podvodne rastline, ki poleg ustvarjanja kisika v vodi odvzemajo dušik (nitrate in nitrite, ki jih proizvajajo ribe in razpadajoča hrana zanje). Priljubljene rastline te skupine so: Potamogeton lucens (bleščeči dristavec), Ceratophyllum demersum (trdi rogolist), Myriophyllum spicatum (klasasti rmanec).
  • Plavajoče rastline,  ki so lahko vraščene v tla ribnika (posajene v posodah) ali pa imajo nadzemne dele nad vodo in imajo viseče korenine v vodi. V to skupino spadajo: Nyphea sp. (lokvanj), Stratiotes aloides (vodna škarjica), Nuphar luteum (blatnik, ki ima tudi podvodne liste in je tudi oksigenator), Trapa natans (vodni orešek).
  • Plitkovodne rastline,  ki  rastejo na višini vode. Običajno so prilagodljive in rastejo v območju +/- 10 cm vode, za krajši čas pa prenesejo še večje nihanje vodne gladine. So primerne rastline za zasaditev obrežja, močvirne grede. S svojimi koreninami čistijo vodo in preprečujejo razrast nitastih alg. Najpomembnejši predstavnik je Typha sp. (rogoz). Vrsto in s tem višino izberemo glede na velikost ribnika, saj so razlike v višini od 2,0 do 0,5 m. Rastlina je odličen čistilec vode in se uporablja zaradi te lastnosti kot rastlina za naravne čistilne naprave. Ostale priljubljene rastline Carex sp. (najboljši je C. elata, ki ga lahko posadimo tudi v vodo in s koreninami prekrije dno ribnika in s tem čisti vodo), Sagittaria latifolia (širokolistna streluša), Caltha palustris (kalužnica),….

V novem ribniku, še posebej če je betonski, je potrebno pred vnosom rastlin poskrbeti za pravilno kvaliteto vode. Takšen ribnik je potrebno najprej nekajkrat sprati, da odstranimo snovi iz betona. Vodne rastline v ribnik dodajamo predvsem spomladi in v začetku poletja. V ogreti vodi se hitreje in boljše ukoreninijo in se do nastopa zime prilagodijo prostoru in klimi. Ker je nakup vodnih in močvirnih rastlin povezan s stroški nabave (ki so lahko v nekaterih primerih visoki, še posebej če je ribnik velik in želimo imeti v njem bolj kvalitetne rastline), lahko nakupimo prvo leto manj rastlin in jih naslednje leto razmnožimo in posadimo na primerno stalno mesto. Vseh rastlin se na ta način sicer ne da razmnožiti v doglednem času,  z nekaterimi pa si lahko hitro napolnimo naš ribnik.

Pogosta napaka novincev je, da ribnik preveč čistijo. Odmrlo listje, ki pade v ribnik je hrana za rastline in živali. Pomanjkanje hranilnih snovi povzroča zmanjšano rast vodnih rastlin. Jeseni odpadlo listje, ki pade in se potopi na dno in bi služilo za hrano naslednje leto, se jeseni ne odstranjuje. Sam sem  ribnik, ki ga imam od leta 1992 čistil le enkrat,  zaradi povečanja površine in globine. V sveže zasnovan in zasajen ribnik s kristalno čisto vodo sem po polnitvi dodal 1000 litrov mulja (iz odmrlih listov, postranic, ličink, pijavk…), ki sem ga pobral na dnu starega ribnika. V  nekaj dneh se je ribnik očistil in zaživel kot prej.

Ribe v ribniku niso samo okras, temveč tudi dejavnik, ki vpliva na ostale rastlinske in še posebej živalske prebivalce ribnika. Poleg izredno koristne vloge v zatiranju komarjev,  ribe s svojimi izločki dajejo hrano rastlinam v ribniku. Mladice rib (pa tudi paglavci, postranice, komarji) so plen kačjim pastirjem in obrobljenim kozakom,  ki jih občudujemo v poletnih mesecih. Ribnik je tudi naravni prostor za mrestenje žab od katerih so najpomembnejše krastače in zelene rege, ki poleti pojedo veliko mrčesa in jih z ribnikom privabljamo in obdržimo v vrtu. Množica mrestov nekaterim deluje moteče, vendar se iz njega hitro izležejo paglavci od katerih jih preživi le nekaj. Najpopularnejša riba v ribniku je Carassius auratus (zlata ribica) in njene pasme Shubunkin, Sarasa in pajčolanka. Če želimo naravno ravnotežje, je potrebno zlatim ribicam dodati še druge vrste Leuciscus idus (jez), linj, zet ….

Ribnik z močvirnim terenom ima poleg okrasne vrednosti tudi praktično vrednost. Je pot po kateri živali pridejo v in iz ribnika. Vanj lahko posadimo močvirne rastline ali pa ga samo zasadimo z šotnim mahom (Sphagnum sp.). V kolikor nismo že pri načrtovanju in gradnji upoštevali prostora za močvirno gredo si jo lahko naredimo tudi naknadno. V ribnik postavimo plastičen zaboj (od zelenjave ali še boljše vrtnarski zaboj, ki je trdnejši) in ga spodaj podložimo s kamni ali betonskimi votlaki. Naj vas ne skrbi izgled betona, saj bo v mesecu ali dveh preraščen z algami, odprtine pa bodo služile za skrivališča in gnezdišča rib in ostalih vodnih prebivalcev. Najbolje je, da je zaboj 1-2 cm pod vodo, saj rastline, ki jih sadimo vanj potrebujejo stalno mokroto. Vanj dodamo šotni mah (če ga nimamo pa šoto brez dodanih gnojil). Zaboj napolnimo vsaj nekaj cm nad gladino in pred sajenjem počakamo, da se šota napije in usede. Po dodajanju šote, lahko vanj sadimo rastline.

V kolikor v ribniku nimamo dotoka vode jo je potrebno dotočiti. Tudi sam dotakam vodo v poletni vročini na nekaj dni. Da zmanjšamo izhlapevanje iz ribnika, se lahko poslužimo naslednjih ukrepov:

  • Čim manj plitvin (poleti je tu najbolj topla voda),
  • črno folijo (če jo uporabimo za gradnjo) čim bolj prekrijemo z kamni ali zemlje,
  • folija naj ima čim manj gub, saj se med gubami voda dviguje in uhaja v okolico,
  • zasaditev nizkih rastlin z večjimi listi, ki zasenčijo rob ribnika,
  • če uporabljamo vodomete, naj imajo čim večje kaplje, sam uporabljam fontano ki čim manj razburka gladino (pri razburkani gladini listi lokvanjev ne rastejo dobro),
  • voda naj ne teče po kamnih v celotni dolžini, če imamo narejen potok,
  • veliko listov lokvanjev in ostalih plavajočih rastlin preprečuje izhlapevanje.

Želja vsakega lastnika ribnika je kristalno čista voda, lepa cvetoča zasaditev in čudovite ribe. Skratka ribnik kot ga vidimo v knjigah o vrtnarjenju in urejanju okolic. Vse preradi pa pozabljamo, da je čudovita slika bila narejena v najlepšem času ob točno določeni uri. Predstava, da je ribnik, še posebej ribnik, ki deluje na naravni način lep vse leto je prav tako zgrešena kot pričakovanje,  da bo rastlina lepa in občudovanja vredna 365 dni na leto. Naravni ribniki imajo tako kot narava svoje lepe in manj lepe trenutke. Z pravilno zasaditvijo, vzdrževanjem in našo pomočjo se samo trudimo, da je lepih trenutkov čim več.

Comments