Vrtnarske tehnike za uspešno presajanje rastlin


Vsi, ki vzgajamo in sadimo rastline, si želimo, da bodo le te uspešno rasle. Za dober uspeh in prijem novih rastlin moramo upoštevati več dejavnikov, ki pa so med sabo povezani in soodvisni. Na kar nekaj dejavnikov, ki vplivajo na uspeh nimamo vpliva (vreme, lega vrta…) zato je potrebno posvetiti še večjo pozornost na dejavnike, ki jih lahko kontroliramo in nanje vplivamo.


Jesenska ali spomladanska saditev rastlin

Sam ne delam razlike med obema. Vsaka ima svoje prednosti in slabosti. Ker se vedno bolj uveljavlja spomladanska saditev rastlin (čeprav nekega pravega vzroka za to ne poznam), bom tu opisal le prednosti in slabosti jesenske saditve. Največja prednost je, da z jesensko saditvijo rastlina naredi koreninski sistem v času mirovanja (korenine rastejo tudi pozimi) in spomladi normalno vzbrsti. Normalna spomladanska rast pomeni tudi, da bo jeseni posajena rastlina lažje in z manj zalivanja preživela vroče in sušno poletje. Druga prednost jesenskega sajenja je, da jeseni najdemo rastline, ki so lepe jeseni (jeseni cvetoče rastline, rastline okrasne v barvi listja, plodov, lubja). Še na eno prednost je treba opomniti in to je, da jeseni sajene rastline ne potrebujejo toliko nege (s tem mislim zalivanje), kot tiste, ki so posajene spomladi. Sam se izogibam jesenskega sajenja samo pri rastlinah, ki so prezimno vprašljive. Jeseni posajeni agapantusi, opuncije, juke (naštel sem le nekaj takšnih rastlin) bodo čez zimo zagotovo propadli, saj potrebujejo celo vegetacijsko dobo za vraščanje in prilagoditev na vrtno klimo. Drugo skupino rastlin, ki jih ne sadimo jeseni predstavlja množica rastlin, ki jih vrtnarji bujno gnojijo za hitrejšo rast in razvoj. Neutrjene, pregnojene rastline pozimi pozebejo in v najslabšem primeru propadejo.


Pred nakupom…

…preverimo stanje rastlin. Izogibajmo se rastlinam, ki imajo poškodovane, gnile korenine. Naj nam ne bo nerodno izlončiti rastline in preveriti barvo in razrast rastline. Prav tako ne kupujmo rastlin, ki imajo v lončku korenine močno preraščene in so navite na dnu lončka. Če imamo možnost, izberimo rastline, ki so posajene v navadno zemljo ali mešanico zemlje in šotnega substrata. Takšne rastline bodo doživele manjši presaditveni šok, kot rastline posajene v šotni substrat.

Nadzemni del naj bo normalno razvit in ne pretegnjen. Prav tako ne nabavljamo rastlin, ki so blede barve, imajo znake bolezni in so na njih škodljivci. Drevnina, ki ima poškodovano lubje in pomrznjene veje prav tako ne sodi v vrt. Sam se pri nakupu rastlin oziram tudi na to, da ne kupujem rastlin, ki cvetijo ali so rastoče v zanje neprimernem času (npr. cvet marca, aprila v naravi pa rastlina cveti konec maja), saj to pomeni, da so bile rastline čez zimo na toplem in zato ob presajanju doživijo večji šok, kot tiste, ki so vzgojene po bolj naravni metodi.

 

Po nakupu…

…pazimo, da so korenine na hladnem in  je lonček (koreninska gruda) vlažen. Če rastlin ne bomo posadili takoj jih začasno postavimo v rahlo senco. Rastline,  ki cvetijo ali so rastoče v zanje neprimernem času, so bile vzgajane v rastlinjaku in jih je treba pred sajenjem utrditi in jih do sajenja ščititi pred nizkimi temperaturami in žgočim močnim soncem. Vsak, ki se ukvarja z vrtom in rastlinami malo več kot le mimobežno  ima na vrtu kotiček, kjer ima rastline pred sajenjem zložene. Imena tega prostora in rastlin, ki so tam zložene so različne važno je le, da rastline tu ne trpijo suše in so v rahli senci, ter da vanj brez dovoljenja ni vstopa.


Priprava sadike za sajenje

Pred sajenjem sadiko (tako v lončku kot v bali) temeljito zalijemo. Sam jih enostavno namočim v vedru vode, ki sem mu dodal biostimulator, ki je pridobljen iz kokalja (Agrostemma githago). Rastline pregledam in odstranim poškodovane liste, veje in na koncu pregledam še korenine. Krožeče korenine, gnile, poškodovane ali predolge korenine odstranim z ostrim nožem. Rastlino v jami postavim tako, da je najlepša stran rastline obrnjena, tako da jo vidimo. Rastlino postavim v zemljo, da preverim globino sajenja in če je ta ustrezna rastlino posadim.

Priprava sadilne jame (sajenje)…

…je odvisna od velikosti lončka, bale, kontejnerja. Sam z uspehom uporabljam sledeči postopek. Jama, ki jo skopljem je v globino in širino le malo večja, kot je lonček ali bala rastline. Na dno jame dodam tanko plast zgornje zemlje (pri drevnini) ter pri drevnini in velikih loncih dodam še gnojilno tableto, ki bo sproščala hranila daljše časovno obdobje (2-3 leta). V jamo nato dodam sadiko, ki jo zasujem z zemljo, ki sem jo prej izkopal, naredim kolobar in ga pokrijem s pokošeno travo, ki jo dobim pri košnji. Uporabimo lahko tudi lesne sekance ali drug prepusten organski material, pazimo le, da nasutja ne približamo deblu. Na koncu se sadika zalije, saj so pravljice, da je zemlja dovolj vlažna, ker je včeraj padel dež, je napovedan (ne pa zapovedan) dež in vsa ostala mistika na to temo za otroke ne pa za resnega vrtnarja ali rastlinoljubca. Zemlja se pri zalivanju usede in vzpostavi stik s koreninskim sistemom (to je tudi osnovna naloga zalivanja po sajenju). V primeru da se je zemlja močno usedla (sprala k koreninam) je potrebno zemljo dosuti.

Sam prav tako ne uporabljam ob sajenju komposta, šote ali šotnih substratov, da bi s tem zboljšal zemljo in povečal prirastek. Prav tako se ne poslužujem izkopa velikih jam v katere se dodaja hlevski gnoj, kompost in razna čuda, ki se pojavljajo kot nasveti na internetu in TV oddajah. Prej, ko se rastlina navadi na zemljo v kateri bo rasla (pri drevnini več desetletij) manj bomo imeli z njo dela (zalivanje). Vsi dodatki, ki jih tako dajemo v sadilno jamo (gnoj, kompost, šota) s časom razpadejo in se porazgubijo. V 4-5 letih, kolikor traja ta proces dokončnega razkroja, rastlina sicer lepo raste in se razvija, ko pa dodatkov zmanjka prične rastlina zaostajati v rasti.

 

Oskrba posajene rastline…


…se sestoji iz zalivanja, ki ga novo posajena rastlina potrebuje še vsaj 1-2 vegetacijski obdobji. Rastline, ki za rast ne potrebujejo veliko vode in prihajajo iz sušnih območij prav tako potrebujejo oskrbo z vodo do vraščanja. Zaliva se v kolobar, ki ga vsako leto obnavljamo. Prav tako dodajamo organski material, ki preprečuje razrast plevela in v tleh zadržuje vlago. Če pri sajenju uporabimo počasi topna hranila, rastline ni potrebno gnojiti vsako leto. Rastline zaščitimo pred srnami in zajci, saj lahko rastline uničijo tako z objedanjem (pozimi) kot guljenjem (maja- junija), ko si srnjaki čistijo rogovje.

Tudi če upoštevamo vse našteto, se lahko zgodi, da rastlina prvo leto ne bo zrastla in bo ob koncu vegetacije (običajno v jeseni) prav tako velika kot je bila ob sajenju. Normalno rast rastline lahko pričakujemo šele naslednje leto. Sam sem doživel, da je rastlina pričela rasti po dveh letih. Vzrok je v prilagajanju rastline na nove pogoje v vrtu in tvorbo korenin v zemlji.

Comments