Vzroki za nastanek in širjenje rastlinskih bolezni in škodljivcev

Res je da so bolezni prisotne v Sloveniji v vedno večjem številu. Najnevarnejše med njimi so karantenske bolezni, ki prihajajo iz drugih kontinentov. Vzroki za tako stanje so različni, saj so tudi karantenski organizmi različni. Mnenje, da je vstop v EU prinesel pravo poplavo teh bolezni in škodljivcev, pa le delno drži. Tudi v preteklosti so lahko uvažali sadike le nekatera podjetja in raziskovalne organizacije. Kitajski kozliček je bil prvič najden leta 1997 (Italija), borova ogorčica leta 1997 (Portugalska), plodova vinska mušica (2009), pušpanov ožig 1994 (Velika Britanija), 2008 (Slovenija), kostanjeva šiškarica 2004 (Italija), 2005 (Slovenija), če jih naštejem le nekaj.

Vzroki za širjenje karantenskih organizmov:


A) Človek

  • Vnos okuženih rastlin,
  • Vnos prenašalcev,
  • Človeški pohlep s selitvijo proizvodnje v Azijo, J. Ameriko,
  • Zmanjševanje genetske raznovrstnosti pri posameznih rastlinah (sortne liste se zmanjšujejo).

B) Sprememba klime

  • Verjetno so tudi v preteklosti prenašali poleg rastlin razne rastlinske bolezni in škodljivce. Zaradi klime, ki se spreminja in postajajo poletja vse toplejša, zime pa vse bolj mile vsaj nekaj teh organizmov vsako leto preživi in se širi na nova območja.

Sam sem še vedno pristaš stare šole rastlinoljubcev, ki nabavlja rastline z obiskom vrtnarije. Prednosti tega načina je več, najpomembnejši pa je, da rastline, ki jih vzgaja vidiš. Ob takem obisku ne gledam samo sadik ampak tudi vzgojo, substrate v katere so rastline posajene, kompost....

Velika večina slovenskih vrtnarjev kupuje rastline v tujini. Izvor teh rastlin je Italija, Holandija, Madžarska in Nemčija. Iz teh držav prihajajo v naše vrtnarije ne samo prodajne sadike temveč tudi seme, sadike za nadaljnjo vzgojo, substrati. Vse naštete države so članice EU in kot take naj bi imele primerljivo zakonodajo kot Slovenija (predvsem mislim na zakonodajo s področja fitofarmacije). Problem, ki se pojavi je, da so nekatere bolezni in škodljivci novi in jih ne prepoznajo ali pa jih prepoznajo prepozno, ki so se že razširili po okolju.

Ozaveščenost kupcev je edina stvar, ki lahko prepreči širjenje teh nevarnih organizmov. Če veš, da je kitajski kozliček ušel v naravo v pokrajini Lombardija v Italiji (okolica Milana in Brescie), od tam ne kupuješ sadik.

Da vsako pretiravanje ni dobro sem pisal že v članku o rumenici aster (AY). Popularizacija posameznih rastlin in s tem povečano povpraševanje vodi v izbruh novih bolezni in škodljivcev. Izredno popularne goji jagode (Lycium chinense) so bile pripeljane v velikih količinah iz Kitajske. Pravzaprav je večina sadik prišla od tam skupaj s pršico Aceria kuko, ki napada goji jagode, papriko, paradižnik, petunije (in surfinije) in tobak. Do sedaj pretirane škode še ni bilo, pričakovati je, da bo z višanjem zimskih temperatur postala populacija večja.

Ko sem zasledil, da so hoste, ki prihajajo iz tujine lahko okužene s hosta virusom sem jih prenehal nabavljati. Tako v zadnjih 5. letih nisem nabavil nobene nove sadike, pri razmnoževanju pa uporabljam razkužilo.

Še na eno bolezen je potrebno opozoriti in se je pojavila pred kratkim. Gre za Phytophthora lateralis, ki napada iglavce predvsem iglavce rodu Chamaecyparis. Ker vrtnarije gojijo poleg te rastline na istem prostoru še Thuja, ki ji nepravilno rečemo 'cipresa za živo mejo', je bolezen našla novega gostitelja. V Evropi se je pojavila v Franciji leta 1998 in od tedaj se širi in je prisotna že tudi pri nas. Po nekaterih podatkih (ki pa še niso 100% zanesljivi) je med najbolj dovzetnimi sortami sorta Smaragd, ki je množično zastopana v naših vrtovih.

Rešitev in preprečevanje vnosa ni v prepovedih in restrikcijah temveč v izobraževanju in spoznavanju. Vsakemu posamezniku in njegovemu razumu je prepuščeno ali bo nabavljal sadike, ki prihajajo s potencialno ogroženih področij. Pri ogromnem številu rastlin, ki jih lahko sadimo v naše vrtove se brez težav lahko kakšni rizični skupini odrečemo (javorji, slamniki, hoste).

 

Zapisal:
Gorazd Mauer

Comments