Človek je že po svoji naravi zbiratelj. Skoraj
vsakdo nekaj zbira: znamke, kovance, slike… Sam zbiram rastline, bolj kot so
nenavadne in redke boljše so. Seveda se ta strast (nekateri jo imenujejo
zasvojenost) ni začela takoj temveč je počasi rasla in se razvijala. Vse skupaj
se dogaja v nekaj korakih.
Prvi korak:
Se začne s kosom zemljišča, ki ga želiš zasaditi in spremeniti v oazo miru in
zelenja. Obiski vrtnarij in nakupi rastlin so naključni. Sadimo kakor se nam
dozdeva, da na tem mestu pač rastlina mora rasti pa tudi videl jo bo vsakdo.
Priljubljene so enoletnice (bogato cvetenje skozi celo vegetacijo), močne barve
(tudi sam sem v tem obdobju padel na rdeče-listni javor) in cena (smreka iz
gozda je zastonj v vrtnariji pol manjša pa tako draga…). Vsakdo bo v svojem
vrtu našel ostanek tega obdobja.
Drugi korak:
Je že bolj strokoven. Po določenem obdobju ugotovimo, da nekatere rastline ne
rastejo (kljub zagotovilu prodajalca, da je rastlina fantastična in da raste
vsepovsod), potrebujejo preveč nege ali pa, da rastejo po svoje in ne po naših
željah in planih. Iz tega obdobja se spominjam trgovca, ki je letni prirastek
smreke (Picea glauca 'Conica') prilagajal želji kupca (višina rasti je
variirala v 10 letnem obdobju med 1-4 metrov, glede na željo stranke). Obiski
vrtnarjev in vrtnarij postanejo bolj načrtni, o rastlinah si prej kaj
preberemo. V tem obdobju sadimo rastline glede na višino, barve cvetov in
njihove zahteve. Vrt postane estetski in lep. Veliko naših lepih vrtov je
nastalo na tej točki. Harmonija oblik, barv in skladnost vrta se preliva skozi
letne čase.
Tretji korak:
Je posledica človeških faktorjev poimenovanih želja po novem in želja po
znanju. Nakupi v vrtnarijah postanejo lov za redkimi rastlinami, rastline v
vrtu se etiketirajo in sadijo po skupinah. Ker v vrtu prične kronično
primanjkovati prostora na obstoječih gredah, se grede širijo, izkopljejo se
rastline, ki nam niso zanimive; skratka, to je obdobje stalnih sprememb in
rekonstrukcij v vrtu. Ker smo ljudje družabna bitja, kmalu navežemo stike z
poznavalci rastlin in ostalimi ljubitelji rastlin.
Četrti korak:
Ali načrtno zbiranje rastlin je obdobje dokončne zasvojenosti z rastlinami
določene vrste. Zbirke rastlin rastejo, knjige in strokovna literatura se
kopiči na policah. Vrt ni urejen in zasajen po estetskih merilih, temveč po
rastlinskih zbirkah. Potovanja in dopusti se planirajo glede na možnost nabave
novih rastlin in postanejo lov za novimi in redkimi sortami rastlin. Vrt
postane specializiran za posamezne rastline (Hosta, Hemerocalis, Podocarpus)
ostale rastline v vrtu so samo kot dopolnilo oziroma nam hranijo prostor za
rastlino XY, ko jo bomo končno dobili. V tem razvoju je članstvo v raznih
društvih, klubih in podobnih zadevah ne le zaželeno temveč obvezno. Na tekočem
smo z vsako novo sorto rastlin, ki jo zbiramo, pri kom jo lahko dobimo in
največja groza, da bi to rastlino dobil kdo pred nami.
Peti korak:
Prestopijo le redki. To je iskanje novih sort rastlin (njihovo načrtno križanje
in selekcija) in preizkušanje rastlin, ki po svojih rastnih zahtevah ne sodijo
v naše temperaturno območje ter razmnoževanje le teh.
Gorazd Mauer
|
|