Polyetilenica fantastica

Opisani članek je bil prvotno objavljen leta 2010. V vsem tem času se veliko ni spremenilo.

 For friends from abroad, Google translate is available where they can also translate the text 

Čas je, da se razkrije dobro varovana skrivnost rastlinskega sveta. Nova razdelitev rastlinskega debla ima sedaj poleg osnovnega (Plantae) še deblo Polytae.

Ostala delitev poteka po sledečem ključu: 

• Pevecephyta - V to skupino spadajo ostanki včasih najbolj razširjene skupine. Zaradi neprilagojenosti so bolj ali manj izumrli. 

• Polyethilephyla - Predstavniki te skupine so splošno razširjeni in predstavljajo trenutno daleč največji delež v tem rastlinskem deblu. Zaradi uspešnosti in možnosti prilagajanja je skupina razdeljena na več podskupin, ki jih bom opisal kasneje. 

• Silkophyla - skupina rastlin s poreklom iz daljnega vzhoda z glavnim območjem v Kitajskem. 

Paleobotanika 

Kot sem že zapisal so prve rastline prišle na tržišče že v srednjem veku. Narejene so bile iz papirja in njihove dimenzije so bile majhne. Zaradi nestabilnega tkiva in vpliva vremena so običajno kratkega veka. V primerjavi z ostalimi skupinami pa imajo pomembno prednost, da so bio-razgradljive in ne povzročajo škode v okolju. Izdelava teh rastlin in cvetic je še vedno prisotna v bolj odmaknjenih pokrajinah (tudi v Sloveniji). Prav zaradi razgradljivosti se v strokovni in laični javnosti še vedno krešejo mnenja ali si skupina zasluži uvrstitev v ta seznam ali ne.

Pevecephyla je skupina že skoraj izumrlih rastlin. Začetki skupine segajo v čas med 2. svetovno vojno, ko se je razmahnila proizvodnja polietilen klorida ali kot smo to poimenovali v nestrokovnih krogih plastika. Vsi artikli te skupine so visoko odporni na staranje, vremenske pogoje in ostale poškodbe. Zaradi barv, ki so jim dodane, se na soncu ne obnesejo najbolje. Še v 80. letih prejšnjega tisočletja so bile nepogrešljiv del trgovske ponudbe vseh bolje založenih vrtnih centrov in cvetličarn. Poleg samostojne uporabe (plastičen cvet v vsak temačen prostor) so se uporabljale kot cvetje za vence in ikebane (skupaj z celofanom v katerega si izdelek zavil po uporabi). Ob samem zatonu te skupine so v Ljubljani na tržnici uspešno prodajali celo gnojilo, ki je po besedah prodajalcev vplivalo na intenzivnost in odpornost barv. Z razvojem ekološke zavesti in nenavadnih barv so te rastline izginile. Arheološke primerke še vedno najdemo v kakšnem prašnem kotu ali na pokopališčih. 

Polyethiphyla 

To je danes daleč najbolj množična skupina rastlin. Razvile so se iz predhodnih dveh z pomembno prednostjo. Predvsem so enostavne za pridelavo, so ekonomske in ne zahtevajo posebne nege. Poleg opisanih dobrih lastnosti so tudi dokaj razgradljive, surovina pa je uporabna za nadaljnjo uporabo. Kot vrtnarsko-hortikulturno zanimive in uporabne so predvsem predstavnice družine Polyetielenaceae s klasičnim predstavnikom rodu Polyetilenica.

Rod obsega tako enoletne, trajne drevesaste oblike. Je razširjen po vsej Zemlji (kozmopolit) v nekaterih predvsem ruralnih predelih z prevladujočim malomeščanskim prebivalstvom pa lahko predstavlja invazivno rastlino. Določene vrste rodu se pojavljajo vsakoletno ob istem času množično še posebej okoli Božiča, 1. novembra,... Prav tako je bila opažena močnejša invazivna rast v okolici in notranjosti novih poslovnih in gostinskih objektih. V preteklem letu in letos sem opazil tudi povečanje omenjenih rastlin na oknih in balkonih, kjer so v nekaterih predelih popolnoma izpodrinile in zamenjale priljubljene balkonske rastline. Zaradi pestrosti rodu in podobnih zahtev glede vzgoje se je v hortikulturi udomačil izraz Polyetilenica fantastica pri katerem rodovno ime Polyetilenica asociira na material iz katerega je tkivo rastline in fantastica, kjer ime ponazarja trpežnost (neobčutljivost na sušo, sonce, brez bolezni in škodljivcev) in odpornost (polži, srne in ostali škodljivci). Slovenski izraz za to skupino zvesto sledi botaničnemu to je polietilenika fantastika, ponekod uporabljajo imena plastično cvetje, plastične rastline, umetne rastline.

Morda za konec še nekaj najpogostejših oblik: 

• P.f. 'Chrissmass Tree' - novoletna plastična smreka, ki ima pri predolgi izpostavljenosti težave s prahom na iglicah, 

• P.f. var. girlande - zelena veriga iz delov zgoraj omenjenega tipa, 

• P.f. var. electrica - novoletna smrekica z dodanimi lučkami še posebej priljubljena v pritlikavi obliki pri avtomobilistih, 

• P.f. sempervirens-semperflorens - v to skupino spadajo rastline, ki nadomeščajo balkonske rastline (fuksije, pelargonije bidens). So bolj ali manj podobne naravnim rastlinam, pri boljših modelih in izvedbah (lux in delux) je možno med letom podaljševati poganjke in jim dodajati cvetove. Takšna investicija je v začetku draga (še posebej za luksuzne modele), a je nedvomno poplačana z bujnim zelenjem in cvetenjem, tudi v najhujši suši in vročini. Dodano vrednost ji daje tudi nevoščljivost in zavist sosedov, ki jim naravne rastline sredi leta propadejo, ali so na balkon vgradili manj kvalitetne rastline. Vse izvedbe (normal, lux in delux) potrebujejo težji substrat za sidranje (veter) in med letom nobene oskrbe (razen dodajanja poganjkov). Vegetacijska doba je 12 mesecev, a jih je zaradi boljšega vtisa potrebno pospraviti po nastopu prvih mrazov ali slane. Pravi ljubitelji te vrste rastlin jih zamenjajo z umetnimi mačehami in jesenskim resjem. Ker je substrat isti kot za zgoraj opisane rastline, jih samo popikamo na primerno razdaljo in že imamo zasaditev, ki nas bo razveseljevala pozimi. Če delamo tako, je prednost tudi v tem, da posod in korit ni potrebno pospravljati vedno znova. 

Prihodnost 

Zaradi pomanjkanja časa in odmaknjenosti ljudi od naravnih procesov bodo te rastline vedno bolj popularne. Zahteve kupcev po neprestanem cvetenju in lepoti klasičnih rastlin sledi tudi vrtnarska tehnologija s selekcijo in križanjem. Če sem v preteklosti rekel, da so plastične rastline umetne in nenaravne, saj jih ni vzgojila narava z evolucijo, le kaj lahko potem rečem za gensko spremenjene rastline? Tudi te so nenaravno ustvarjene, le da ne v tovarnah ampak v laboratorijih. Tako kot lahko pri plastičnem cvetju kombiniramo liste javorja z cvetovi dalije ali fuksije, lahko pri gensko spremenjenih rastlinah kombiniramo barve, odpornost in oblike. Želja, ki jo je imel potrošnik za modro vrtnico je izpolnjena. Vzameš genski zapis vrtnice, mu izrežeš gen za barvo na njegovo mesto pa vstaviš gen ostrožnika, ki skrbi za modro barvo. Nekaj časa prestavljaš ta kupček celic po laboratoriju, da naraste in počakaš še, da požene korenine in hura modro cvetoča vrtnica je tu. Kupci so dobili rastlino, ki so jo želeli, a je ta rastlina prev tako umetna, kot plastična vrtnica kupljena v cvetličarni. Primer ni osamljen: dodaš gen za odpornost na herbicid in dobiš visoko donosno sojo. Dodaš delček genoma maha v rastlino (najboljše bi bilo hoste) in polži se je ne bodo lotili. Za mah je stvar resnična drugi del (vzgoja hoste), pa se bo začel, ko bo dovolj velik interes (in bo podjetje, ki bo to naredilo mastno zaslužilo). Vse se bo zapakiralo v škatlico z napisom ekološko, saj ne bomo več potrebovali strupa za polže (limacid), ki ga sedaj v ogromnih količinah trosimo po vrtovih (ker je pri nas ta stvar draga, se kupi v Lentiju pa še izkaznice ne rabiš).

Vprašanje umetne ali naravne rastline in odgovor nanj si mora poiskati vsak sam. Veliko pomaga vzgoja (pa ne na starost ampak v vrtcih), kultura in dojemanje narave in procesov v njej. Kar je dobro za posameznika (uporaba plastičnih rastlin na balkonu) ali skupino (proizvajalci modre vrtnice ali soje) še ni dobro za ves planet in okolje. 

Ostanite v cvetju in zelenju (naravnem kot ga je ustvarila narava)!