Franklinia alatamaha - franklinija

virtualno polovico vrtnarij, ki jih odlikuje kvaliteta in vzgoja posebnosti. Telefoni so zvonili in še dobro, da imam, kar nekaj poznanih ljudi, ki so to rastlino iskali zame. Dnevi so minevali, upanje je počasi zamiralo. Večerni klic iz Holandije pa je vse to postavil na glavo. Na kratko povzeto sem zvedel, da so rastlino našli, da je na prodaj in da naj se takoj odločim ali jo bom imel ali ne. Le še malenkost, ki me je močno begala in se je nanašala na stvar, ki jo pravi ljubitelj prezre ali pa nanjo kar pozabi – cena. Malenkost mi je zatrdil glas iz Holandije, zate je drugače, ti imaš ceno, ki velja za nas. Njihov izraz 'boskoop price' in sadika je bila moja. O logističnih problemih prevoza, carini… ne bi izgubljal besed, važno je bilo le, da je bila sadika doma.Nekajdnevno prenašanje sadike po različnih delih vrta, ocenjevanje primernosti lokacije (te težave poznajo vsi ljubitelji rastlin) in končno saditev na stalno mesto. Iz lastnih izkušenj vem, da je potrebno rastlino pustiti pri miru, ne pa jo varovati pred vsem kar leze in gre, jo zalivati in varovati, kot nedonošenčka zato tudi tej rastlini nisem posvečal pretirane oskrbe. Rastlinica je rasla, ali če bi povedal v vrtnarskem klenem jeziku: je nekako preživela do jeseni in prvo jesen sem bil prijetno presenečen nad bogato barvo listja. Še v začetku zime (sredi decembra) sem okoli namestil bambus palice kot zaščito pred srnjadjo in prepustil rastlino nizkim temperaturam, soncu in vetru. Naslednjo pomlad sem med spomladanskim obhodom po vrtu (ugotavljanje kaj je preživelo, kaj je sneg polomil, kje že raste plevel in kaj je potrebno presaditi,…) ugotovil, da je sadika nepoškodovana in da bo kmalu pričela rasti. Po lastni teoriji, da je najtežje obdobje za rastlino prvo leto in zima in če to preživi, bo rasla brez težav naprej je pognala nove brste in liste. Naslednje dve leti sem občudoval čudovito jesensko obarvanost listja in spreminjanje barve od zelene preko oranžne, rdeče do temno vijolične. Da je potrpežljivost božja mast in glavna odlika ljubitelja rastlin se je pokazalo v letošnjem letu. Že sredi poletja sem med zelenimi listi opazil 2 (cela dva) cvetna popka, ki sta rasla in rasla, ter se jeseni odprla v snežno beli barvi. Ker so se tudi listi obarvali v temno rdečo barvo, sta cvetova toliko bolj izstopala. Danes ko to pišem 2. december je rastlina še vedno odeta v temno rdeče liste, ki čakajo na sneg.Nekaj podatkov o rastlini: Družina: čajevk (Theacea) Temperaturno območje (cona): 5-8 V naravi izumrla, zadnji zabeleženi primerek najden 1803 leta Vse rastoče rastline vzgojene s semena nabranega leta 1772 iz katerega je zraslo 5 sejancev. Dva sejanca sta bila posajena v Berthamov vrt (Arnold arboretum). Višina: 4-7 m Širina: 3-4 m Podatki o višini in širini veljajo za rastlino v odličnih pogojih, v vrtovih je rastlina manjša in ožja, pa tudi življenjska doba je krajša od 30-40 let. Zahteva sončno odcedno rastišče. Sam sem jo sadil na nabrežino, kjer je zaščitena pred zimskim vetrom. Pozimi ne mara stoječe vode pri koreninah. Zemlja naj bo kisla med pH 5 in 6. Nekateri viri navajajo, da v poletju nasujemo okoli rastline pokošeno travo ali lubje in s tem preprečimo izhlapevanje vlage iz tal v sušnih mesecih. Ker je potrebno v naši klimi to pozimi odstraniti, se te metode ne poslužujem. Dodatna nevarnost je možnost okužbe s fitoftoro saj je rastlina nanjo zelo občutljiva.