Embedded Files
Približujejo se najbolj vroči del leta. Zanemarimo dejstvo, da smo en temperaturni šok že preživeli v juniju in so temperature presegle 30C .
Vroči sončni dnevi povzročijo povečano transpiracijo(izhlapevanje) iz listov . Potrebe po vodi se povečajo in korenine se temu v začetku prilagodijo tako da povečajo svojo maso(količino) in sesalni tlak. Ko se to razmerje med vodo, ki jo črpajo korenine in izhlapelo vodo iz listov podre pričnejo rastline kazati znamenja pomanjkanja vode(listna uvelost je samo en od znakov). Če stres zaradi vode traja dalj časa rastline pričnejo izgubljati liste, zaključujejo rast in na koncu lahko tudi odmrejo. Več o tej temi sem pisal v prvem delu zalivanja.Vse slike ki so v članku prikazujejo poškodbe na listih. Nobena od poškodb ni posledica napačnega zalivanja ali zalivanja po opoldanskem soncu.
Na vprašanje ali zalivati ali ne in kdaj je pravi čas za to ima vsak svoj odgovor. Nekaj najbolj pogostih bom naštel :
1. Sploh ne zalivam rastlin, kar bo pa bo.Sam ne poznam nobenega rastlinoljubca, ki svojih rastlin ne bi zalival. Nekatere rastline so preredke in predragocene, da bi jih pustili vremenu. Tu je tudi sentimentalna vrednost saj rastline dobimo v dar ali smo jih prinesli s potovanja.
2. Zalivam samo zjutraj da se listi posušijo pred prihodom sonca in ne pride do ožigov3. zalivam zvečer saj je zrak in površina listov bolj hladna
Vsi se najdemo in prepoznamo v enem ali v kombinaciji obeh vzorcev . Vsak od nas lahko utemelji svoj način in tehniko zalivanja in če so vse uspešne, zakaj potem takšna razlika med njimi? Za rastline je čisto vseeno ali so zalite zjutraj ali zvečer.
Prednost jutranjega zalivanja je le v tem, da se čez dan listi posušijo in s tem preprečimo okužbe z rastlinskimi patogeni. Večerno zalivanje pa je s stališča varčevanja z vodo boljše, saj skozi noč voda s površine ne izhlapi a je zaradi mokre površine listja večja verjetnost okužbe. Kateri čas izbrati za zalivanje je odvisno še od vrst rastlin, ki jih zalivamo(ali so bolj ali manj dovzetne za bolezni) in od tega ali je zrak ponoči suh in topel.
4. zalivam vsak dan po malem, da je zemlja na površju vlažnaRastline, ki jih zalivamo na ta način naredijo korenine na površini, saj imajo tam dovolj dostopne vode. Ob nerednem zalivanju se ta zgornji nivo izsuši in rastline pričnejo hitreje kazati znake uvelosti.
Sam se tako v rastlinjaku(kjer so letos temperature že presegle 45C), kakor tudi na vrtu, držim nekaj preprostih pravil.
1. zalivati pričnem, ko se na rastlini pokaže znak stresa zaradi pomanjkanja vode2. Čas zalivanja ni odvisen od ure in rastline, torej tudi v času med 11.00-17.00 ure ne glede na sonce
3. zalivam dovolj globoko, da je zemlja v globini dovolj vlažna, pri lončkih pa da je cel namočen.
4. Uporabljam vodo, ki ni klorirana, fluorirana ali kakorkoli drugače pripravljena.
V veliki večini literature najdemo podatek, da je zalivanje sredi dneva škodljivo, saj se na površini lista tvorijo kapljice in ko skozi te kapljice sije sonce, njegovi žarki povzročijo ožig na listu. Če bi to držalo, bi sam imel rastline v rastlinjaku in vrtu popolnoma požgane. Da pravljica o zalivanju po močnem soncu in z njim povezan ožig ne drži se lahko vsak prepriča sam, ko po poletnem opoldanskem nalivu posije sonce. Sam nisem opazil nobenega ožiga na listju, tako v vrtu kot tudi v naravi na drevesih in trajnicah. Če bi trditev o izogibanju zalivanja držala bi po takšnem dežju imeli vse rastline ožgane in poškodovane. Tudi raziskave ne v ,,strokovni??,, literaturi temveč na uglednih univerzah mita(pravljice) o mokrih listih in zaradi tega ožganih rastlinah niso potrdile. Torej če zalivanje z čisto vodo ne povzroča ožigov na listih, kaj je vzrok ožigom. Poglavitni krivec so v vodi raztopljene kemikalije in soli. Klor, fluor s katerim naša naši vodovodi osrečujejo svoje odjemalce sta poglavitna vzroka ožigov. Naslednji vzrok so soli, ki so posledica prekomernega gnojenja(nitrati in fosfati v pitni vodi). Še en vzrok, ki povzroča ožige listov je da je rastlina zaradi pomanjkanja dostopne vode doživela pred zalivanjem prevelik šok in da se turgor(notranji pritisk vode v celici) ne more popraviti. Ostali dejavniki ki vplivajo na ožig listov so veter, visoke temperature, ozon, UV žarki in pozimi nizke temperature, soljenje cest . Vsi ti dejavniki, ki zmanjšujejo listno maso(uničeni deli listov, odpadlo listje, uničeni vršički) neposredno vplivajo na povečanje turgorja v ostale nepoškodovane liste in s tem zavarujejo celotno rastlino.
V tujini je za ožig listov po zalivanju še en vzrok, ki se imenuje uporaba reciklirane vode. To je voda, ki ostane od pranja, pomivanja in je premalo filtrirana in prečiščena.
Gorazd Mauer
Vrt Rifnik
Page updated
Google Sites
Report abuse