Setev rastlin

Generativno razmnoževanje

Setev rastlin

Rastline razmnožujemo na različne načine. Najpogostejši način je setev semena, ki ga uporabljamo tako za drevnino, trajnice , zelenjadnice in ostale rastline. Na splošno bi lahko dejal, da je to osnovni način razmnoževanja rastlin. Rastline ga uporabljajo že milijone let in to zelo uspešno, brez vsakršne pomoči človeka in laboratorijskih čarovnij.

Setev je običajno zelo hiter in dostopen način za povečanje primerkov rastline. S setvijo se rastline zavarujejo pred zunanjimi vplivi, ki lahko vplivajo na populacijo, zasedejo večji areal (površino), ohranjajo svojo gensko bazo in z naključnimi spremembami genskega materiala poskrbijo za preživetje. S semenom se tako prenašajo dedne lastnosti rodu in vrste, ne pa tudi lastnosti sorte. Ta zadnja trditev velja za seme nabrano v naravi in je bilo oprašeno naključno brez pomoči človeka. Pri načrtnem opraševanju, kjer dejavno sodeluje človek, pa lahko seme prenaša tudi nekatere dedne lastnosti sorte(oblika in velikost plodu, cveta, barva).

Prednosti takšnega razmnoževanja

*Iz majhne količine semena lahko dobimo veliko število sadik.

*Seme je običajno brez virusov

*Rastline iz semena imajo boljše korenine in rastejo hitreje

Slabosti

prenos sortnih značilnosti je s semenom slab. Izjema je seme ki smo ga načrtno pridobili s križanjem
Poznavanje rastnega cikla rastlin(stratifikacija, dormanca, čas in temperatura kalitve…) je pri setvi trajnic in drevnine nujna.
Daljši čas vzgoje od setve do cvetoče(uporabne) rastline

Od leve proti desni si sledijo najpogostejši dodatki, ki jih uporabljamo pri mešanju setvenega substrata.

Kremenčev pesek ki služi za izboljšavo vodnega režima v substratu. Dodaja se ga v količini 20%-50%. V vodi in substratu je netopen zato deluje nevtralno. Boljši je lomljen pesek kot pran in sejan. Pri setvah nekaterih rastlin ga zamenjujemo s drobljenim apnencem.

Vermikulit ki ga sam uporabljam za prekrivanje semen. Zagotavlja vlažnost in preprečuje nastanek skorje na površini. Pri setvah je boljši vermikulit z bolj grobo strukturo(1-4mm ali 2-6 mm)

Perlit, ki v substratu nadomešča kremenčev pesek. Je sterilen in lahek dodatek in skrbi za uravnavanje vlage v substratu in s tem povečuje zračnost. Razmerje je podobno kot pri pesku.

Šota, Šotni substrati Bistvena razlika med obema je v tem, da je šota brez vseh dodatkov. To je zdrobljen šotni mah(Sphagnum). Na kopih, kjer pridobivajo šoto je višina lahko tudi 20m in več. Glede na to iz katerega globine je šota ločimo belo(najdražja) in črno(cenejša) šoto. Več kot je v substratu bele šote, višja je cena in boljša je kvaliteta kupljene šote. Za setve uporabljam preverjene šotne substrate namenjene za setev in pikiranje. Pomembno je, da imajo pravilno strukturo in nizko vsebnost gnojil. Na deklaraciji(obvezna priloga, ki je natisnjena na vsaki vrečki) mora biti podatek, ki se nanaša na EC(elektrokonduktivnost) in se meri v mS/cm čim nižji.

Poleg zgoraj naštetih sestavin se za setev lahko uporabljajo še druge bolj eksotični mediji. Sam sem tako že uporabljal za setev kameno volno, aranžersko gobo, šotni mah, čisti vermikulit. Uspeh v teh medijih je bil primerljiv z klasičnimi le vedeti je treba kdaj boš uporabil enega in kdaj drugega.

Pravilna priprava mešanice je kot kuharski recept. V literaturi in spletu je kup receptov in mešanic za pripravo substrata, tako da se človek kar težko znajde. Za manj izkušene ali bolj iznajdljive je nakup substrata za setev najboljša rešitev. Ta osnovni substrat lahko nato prilagajamo svojim potrebam z dodajanjem dodatkov(pesek, perlit, ..) da pripravimo čim bolj prilagojen setveni substrat rastlinam ki jih sejemo.

Zgornje tri slike prikazujejo popolnoma enak osnovni(kupljeni) setveni substrat, ki sem mu primešal različne dodatke. V prvem primeru sem dodal 20% perlita, v drugem sem dodal 40% perlita, v tretjem pa sem dodal 20% perlita in 10% apnenca.

Osnovno pravilo pri mešanju in setvi je še vedno čistoča prostora, posod in setvenega materiala. Le tako se izognemo bolezni sejančkov( padavica sadik) in strunam, nematodam, rovni muhi.

Pripravljen in po naših željah zmešan substrat pričnemo polniti v setvene posode. To so lahko zabojčki, lončki… Sam napolnim posodo(npr setveno ploščo do vrha s suho mešanico substrata in jo izravnam. Vse skupaj se potem zalije ali še boljše temeljito prepoji z vodo. Substrat se naravno stisne, ko je dovolj zalit in tako dobimo dovolj prostora za setev semena.

Na sliki je ista setvena plošča, kot je na sliki zgoraj levo. Razlika med obema je le v tem, da je ta namočena in pripravljena. Če je substrat dovolj namočen tudi ni potrebno zalivanje po setvi. S tem se izognemo izpiranju zgornjega sloja in možni zaskorjenosti, ki preprečuje kalitev. Tako namočen zabojček ni potrebno zalivati kar nekaj časa(odvisno od temperature v setvenem delu).

Setev semena- sajenje semena

Sadimo običajno rastline ne pa semena. Kljub temu se izraz sajenje semena uporablja za seme ki ga lahko primemo v roko. Lep primer je sajenje fižola(in ne setev fižola) , sajenje graha …

Seme pri tem načinu lahko posamezno spuščamo v prostor saj s prsti nadziramo seme. Od okrasnih rastlin sadimo Ginko, Cercis, Pterocaria, Cyclamen, Lathirus in še bi lahko našteval.

Vse tri slike prikazujejo sajenje Albizia julibrissin) 'E.H. Wilson .

Setev se uporablja za drobno seme ki ga le težko primeš s prsti . Setev je glede razporeditve semena težavnejša še posebej če je seme zelo majhnoali lahko. V takem primeru si pomabamo s preganjenim papirjem, semensko vrečko iz katere stresamo seme ali pa s setvenikom.

Zelo preprosta konstrukcija z različno velikimi odprtinami za izmet semen in stopničast klun, ki razporedi seme. Pripomoček, ki ga sam uporabljam veliko let in z njim dosegam dobre rezultate, pri različno velikih in težkih semenih. Enostaven za uporabo, prenašanje, čiščenje in brez njega si setve drobnih semen ne bi znal predstavljati.

Po setvi/sajenju je potrebno seme prekriti. Če smo pravilno pripravili zabojčke samo dosujemo setveni substrat ali namesto njega vermikulit, pesek. Pomembno je, da je seme pokrito in zavarovano Pravilo je, da je potrebno pokrivati za eno do dve debelini semena. Ker ne poznam nobenega resnega vrtnarja, ki bi seme meril je treba pri tem delu imeti občutek. Meni je brez problema kalilo seme, ki je bilo preplitvo zasuto, kot tudi tisto, ki je bilo pregloboko(le čas kalitve se je podaljšal). Vsekakor pa je zgornja plast zaščita pred izsušitvijo semena, kakor tudi zaščita pred morebitnimi škodljivci(miši, polži, ptice), ki lahko v eni noči naredijo pravo katastrofo. Na obeh slikah se vidi prekrivanje s vermikulitom in s setvenim substratom. Tako pripravljene posode še etiketiramo(označino), da vemo kaj smo sejali in jih spravimo na primeren prostor. Če smo substrat primerno zalili pred setvijo bomo na površini kmalu opazili vlažne madeže. To je vlaga, ki je prišla iz spodnje plasti v zgornji substrat.

Sedaj nam preostane le, da čakamo na prve kalčke in klicne liste. Pazimo na vlago v tleh in temperaturo. Sam imam nekatere setve v tem času na hladnem nekurjenem delu rastlinjaka kjer pade temperatura tudi pod nič stopinj . Druga semena, ki sem jih stratificiral so na 5 stopinjah, tretja so na 10. Nekatera semena bodo za kalitev potrebovala več mesecev, rekorder pri tem je seme potonk, ki vzkali po 2 letih. Tudi ciklame potrebujejo za kalitev 3-4 mesece in še bi lahko našteval. Asimina brez predpriprave semena( hladna stratifikacija ), vzkali šele leto po setvi(po stratifikaciji pa v 2-3 mesecih).

Uspeh in trud je poplačan ko vidiš da je seme pričelo kaliti in da je nastopil čas za presajanje sejancev.

Page updated

Google Sites

Report abuse