Rastline ki pritegnejo pogled

Viola

      Le kaj je tako novega pri vijolicah, da sem jo uvrstil na seznam novih nenavadnih rastlin? Vijolice vendar      rastejo

v vsakem vrtu, v naravi, pogosto se na dobrih legah preveč razbohotijo in postanejo nadležne. So nezahtevne rastline, ki prekrivajo tla pod drevnino in višjimi trajnicami. Za rast in razvoj potrebujejo senčno rastišče in primerno vlažna tla. Razmnožujejo se s semenom, vendar ne spadajo med trdovraten vrtni plevel, saj sejance in odrasle rastline z lahkoto populimo in odstranimo.

Viola eizanensis(b) je endemična vrsta, ki raste v senčnih gozdovih Japonske. Listi se delijo v tri dele že v sami osnovi lista .Zraste 10cm v višino in 20 cm v širino. Za rast potrebuje senco zato jo lahko uporabimo za sajenje v najtemnejših delih vrta,  kjer večina vrtnih rastlin ne raste. V vrtu sem med mladimi rastlinami naletel tudi na rumeno obarvano različico. Ali bo seme te rastline tudi dalo rumeno obarvane primerke pa bo potrebno še počakati.

 

Spodaj opisani vijolici sta sterilni(ne tvorita semen) in sta lepi tako v cvetovih, kot tudi v listih. Obe, sta nastali kot naključna kižanca med dvema japonskima vrstama in oba križanca so našli v naravi, torej sta naravna hibrida.

Med sabo se ločita po času cvetenja in odganjanja, a ker imata enake zahteve po rastišču in oskrbi ju bom opisal skupaj.

Viola DANCING GEISHA(a)  in Viola SILVER SAMURAI(c)

                                    

zrasteta od 15 -20 cm v višino in do 30 cm v širino. Sta trajnici, ki pozimi izgineta, spomladi pa med listi razvijeta modre-modro vijolične cvetove. Listi(ki so največji okras obeh rastlin) so dekorativni skozi celo vegetacijo so deljeni in imajo srebrne črte. Za rast in razvoj potrebujeta rahlo senco in normalno vlažna tla. V suhem vročem okolju se lahko listi posušijo in propadejo, venda se rastlina z nastopom hladnejšega obdobja ponovno obraste. Oba kižanca sta primeren dodatek senčni gredi kot nižja podrast,  sam ju imam posajena pod drevesi srpavke(Cryptomeria), smreke(Picea abies cv.)  in Chamaecyparis nootkatensis..

Trachystemon

Trachystemon orientalis vzhodni  borago je doma v Turčiji, Mali Aziji in v okolici Črnega morja, kjer ga

uporabljajo za prehrano. V Evropi je rastlina skoraj nepoznana čeprav je   nepogrešljiva rastlina za senčna, polsenčna in sončna mesta pod drevesi in grmi. Posajen raste celo pod orehi in brezami, kjer s svojimi lepimi listi prekrije tla. Je popolnoma odporen na polže(tudi rdeče-Arion lusitanica) in divjad. Cveti pred razvojem listov marca in aprila(zgodnja paša za čebele in čmrlje), cvetovi so vijolično modro beli na 25-30 cm visokih pecljih in spominjajo na borago. Listi so  zeleni veliki do 30 cm in pozimi propadejo. Če starih posušenih listov spomladi ne odstranjujemo v 2-3 letih naredijo plast suhih listov pod katero(in skozi katero) ne raste plevel.Ko je razraščen ustvari zeleno prevleko s katero nimamo nobenega dela skozi dolgo časovno obdobje.