Žled in drevnina

Poškodbe, ki nastanejo po žledu so po strukturi in obsegu podobne kot poškodbe po snegolomu , neurju. V prvem delu bomo pozornost posvetili vprašanjanjem o vrstah poškodb, vzrokih za nastanek poškodb in kakšno sanacijo poškodb bomo izbrali.

Varnost pri delu je na prvem mestu. Polomljene veje, ki visijo na drevesu, lahko nenadoma padejo, napetost v veji, ki se je nakopičila se lahko nenadoma sprosti in veja pokne, deblo, ki je upognjeno in je v njem napetost lahko pade v popolnoma drugo smer, kot smo želeli.

Pri večjih poškodbah ki jih sami ne zmoremo sami popraviti pokličimo strokovnjaka.

Vsak, ki je kupil motorno žago in jo ima doma, s tem ni kupil znanja za sanacijo in obrezovanje drevnine. Že obrezovanje sadjarja in dendrologa se razlikuje, saj so zahteve, ki jih imata do dreves različne. Obrezovalci, ki imajo za pokazati samo kako drevje depilirajo in obgljavljajo v okrasnem vrtu nimajo kaj iskati. Če v normalnih okoliščinah ne znajo obrezovati drevnine po normativih in prilagojeno posameznim vrstam rastlin, le kako bodo obrezovali sedaj, ko so rastline poškodovane od ledu.  Torej zlato pravilo sanacije drevnine se glasi:   NE PREPUSTIMO SANACIJE DREVNINE VSAKEMU SAMURAJU, KI ZNA VIHTETI MOTORNO ŽAGO  IN IMA V MRTVI SEZONI ČAS.

Žled in sneg, ki je prizadejal veliko škodo v naravi ni prizanesel niti našim vrtovom. Razlike med posameznimi pokrajinami so velike in to se kaže tudi pri uničenosti(poškodbah) v vrtovih. Na splošno vzeto pa poškodovanost narašča proti zahodu in vzhodni del Slovenije ni bil tako poškodovan kot zahodni del.

Žled k sreči ni prav pogost pojav in se je v preteklosti pojavljal v bolj omejenem obsegu. Tudi količina ledu kot posledica žleda je bila manjša. V mojem vrtu sem imel žled pred 5 leti a je napravil precej več škode rastlinam.

Drevesa, ki so bila najbolj na udaru in so tudi utrpela največ poškodb v vrtovih so hitrorastoča drevesa. Sem spadajo Salix, Populus, Catalpa, Paulonia, Cupresocyparis, Acer. Iglavci, ki so navajeni na sneg običajno prenesejo žled brez posebnih posledic če odštejemo polomljene veje in vrhove, kar pa se običajno z malo pomoči zaraste.

Teža žleda na drevesu je lahko 3-10 kratnik teže drevesa. To povzroči povešanje vej in v končni fazi pokanje vej in debel. Količina in vrsta poškodb  je odvisna od naslednjih dejavnikov

•     količine ledu na rastlini

•     vrsti rastline

•     vetra

•     času rastline pod žledom.

•     oblike rasti

•     razporeditve in preraščenosti koreninskega sistema

Poznamo več poškodb,  ki jih povzroči žled na drevnini. Odvisno od rastline in mesta poškodb lahko govorimo o:

•     lomljenju vej in vrhov

•     pokanju vej

•     trganju vej in vrhov in z tem povezanimi poškodbami luba

•     poškodbi ali lomljenju drevnine kamor drevo pade

•     poškodbi koreninskega sistema

Vse naštete poškodbe se pojavijo v času žleda in neposredno po njem. Vendar so poškodbe po žledu bolj dogoročne in se pojavijo kasneje,  lahko tudi nekaj let po žledolomu. V to skupino poznejših poškodb sam uvrščam:

•     pojav glivic in gob na drevesu

•     gniloba lesu, nastavek votlih debel

•     zaradi slabe zaraslosti lomljenje vej in debel ob naslednjem neurju(težak sneg, močan veter, pokanje zaradi rasti in s tem povečane teže vej..)

•     padec oziroma izruvanje drevesa iz zemlje zaradi nepravilno oblikovane krošnje

Poznavanje poškodb in poznavanje drevnine(predvsem habitusa) sta predpogoj za sanacijo poškodb po žledu.

Rezanje vej in debel kar povprek je jalovo in nekoristno delo, saj nekatere poškodbe potrebujejo več časa, da se zarastejo. Oblika, ki je značilna za posamezno drevo ali grmovnico po močni rezi zaradi žleda potrebuje več let da se pravilno oblikuje in potrebuje korektivno rez  še nekaj vegetacij.

Pri poškodovani rastlini si zastavimo nekaj vprašanj in s tem lažje ugotovimo kaj bomo rezali in tudi koliko bomo rezali.

Ø  OHRANIMO TREZNO GLAVO IN BREZ PANIKE

Ø  Je bilo drevo zdravo in vitalno pred žledolomom? V kolikor je bilo drevo zdravo in je lepo rastlo se takšno drevo ob pravilni rezi lepo popravi

Ø  so nastale poškodbe na glavnih vejah.  Če je temu tako in je poškodb veliko, potem je bolje da takšno drevo odstranimo, saj ima le malo možnosti za uspešno okrevanje.

Ø  ima drevo poškodovan ali uničen vrh? Drevesa brez vrha sicer v večini primerov lahko preživijo, odvisno je od debeline zlomljenega mesta . Bolj kot je rana velika, težje se bo zarastla in ta del predstavlja potencialno nevarnost za ponovno lomljenje . Če je rana majhna in je odlomljeni vrh mlad, drevo naredi nove vrhove, ki jih je treba odstraniti(korektivna rez po 2 letih) in pustiti samo najmočnejšega.

Ø  Kolikšna je količina poškodovanih vej? Če je prizadetih več kot 40-50% vej ima drevo majhne možnosti da preživi, kljub ustrezni rezi

Ø  Poškodbe na lubu . Nastajajo zaradi odtrganih vej in vrhov. Manjše poškodbe se z lahkoto prerastejo, večje pa se zarastejo ob pravilni oskrbi v nekaj letih. Če je poškodovano več kot ¼  lubja na veji ali deblu je boljše če drevo odstranimo.

Ø  oblika drevesa po poškodbi. Tu nas zanima ali lahko drevo iz ostankov nepoškodovanih vej in vrhov naredi novo normalno strukturo.

Ø  poškodbe koreninskega sistema. Ali je drevo, ki se je nagnilo še stabilno. Nagnjena drevesa so bolj dovzetna za padec, saj se je spremenilo težišče in s tem povezana razporeditev in obremenjenost posameznih korenin.  

Obovori na zgornja vprašanja in ogled drevesa nam pomaga, da se lažje odločimo kaj in kako bomo popravili škodo po žledu.

•          Drevo  OHRANIMO je manj poškodovano in ga bomo sanirali. Sanacija lahko pri manjših poškodbah traja 1-2 vegetaciji, pri večjih poškodbah pa nakaj let z vsakoletno ustrezno rezjo

•          POČAKAMO to pomeni da ga obrežemo in saniramo kljub večjim poškodbam. V naslednjih letih po poškodbi bomo odvisno od rasti videli kaj se bo zgodilo in sprejeli končno odločitev kasneje.

•          ODSTRANIMO ker so poškodbe prevelike, ker ni več statično ustrezno .Ta odločitev je za vsakega rastlinoljubca in vrtnarja najtežja vendar je del nujnega procesa tako v naravi kot v vrtu. Sam rad povem da je: lep vrt je posledica pravilnega izbora rastlin, premišljene saditve, ostre sekire in trdega srca.

O tem kako saniramo rane in poškodbe bo govora v drugem delu prispevka. Prav tako bom v drugem delu dodal slike sanacij drevnine v lastnem vrtu .